[MarijanMacek]
Kja hočemo, vsesplošna gonja za plinom in proti premogu nas bo drago stala.

Dodajam drugo plat. Avtobiografsko. 90% lajfa sem preživel v radiusu 1 km okoli Tetola in požrl bogsigavedi koliko SO2 in še marsikaj drugega. Kot mulci smo se podili po megli, ko nisi videl 2m pred sabo. Pozimi so bile neke čudne padavine, ki niso bile ne sneg ne slana. Kot študent sem čistil pepel, napolnil si karjolo in potem bil 15 minut zunaj, da si se malo nadihal.

Danes je vse bistveno čistejše, ampak, sorry, zamenjavo plina s premogom označi kot gonjo nekdo, ki mu je več do svoje denarnice kot do sosedovega zdravja.

Tam je bil tudi problem ker se je desetletja kurilo trboveljski premog. Ki ima noro vsebnost žvepla. Ko se je startalo na indonezijskega in seveda vgradnja čistilnih naprav v dimovode, se je stvar precej izboljšala.

Žal pa je bilo urbanistično planiranje pač tako kot je bilo, in so leta 1967 in 1966 zalaufali v TE-TOL prva dva premogovna bloka, v začetku 1970-ih pa začeli 500m stran postavljati štepanjsko naselje, nekaj let kasneje pa Nove Fužine.

[BorutHocevar]

> [MarijanMacek]
> Kja hočemo, vsesplošna gonja za plinom in proti premogu nas bo drago stala.

Dodajam drugo plat. Avtobiografsko. 90% lajfa sem preživel v radiusu 1 km okoli Tetola in požrl bogsigavedi koliko SO2 in še marsikaj drugega. Kot mulci smo se podili po megli, ko nisi videl 2m pred sabo. Pozimi so bile neke čudne padavine, ki niso bile ne sneg ne slana. Kot študent sem čistil pepel, napolnil si karjolo in potem bil 15 minut zunaj, da si se malo nadihal.

Danes je vse bistveno čistejše, ampak, sorry, zamenjavo plina s premogom označi kot gonjo nekdo, ki mu je več do svoje denarnice kot do sosedovega zdravja.

Odlično si tole napisal!

V realpolitiki je pomembna tako denarnica, kakor tudi zdravje!! :)

Tistim čudnim padavinam se reče ivje, menda!?? Ohlajeni zrak (zvečer in ponoči) izloči presežek nasičenosti zračne vlaģe, v tako drobnih kristalnih delcih, da skoraj lebdijo v zraku, ko se lesketajo v mesečini!? Kje so zadj meteorologi in tovariš @tasilo!??

O žveplu ne bom.... Karjole so tudi že malce zastarele, ampak v energrtski krizi vse prav pride, tudi lopate in krampi! :)

In na maske so se ljudje že navadili, tudi na delovnih mestih! Sicer iz čisto drugega, medicinskega vzroka, se pravi biološko virusnega!! :))

Tebi so dali masko, ko si vozil šajtrgo!??

[BorutHocevar]
> [MarijanMacek]
> Kja hočemo, vsesplošna gonja za plinom in proti premogu nas bo drago stala.

Dodajam drugo plat. Avtobiografsko. 90% lajfa sem preživel v radiusu 1 km okoli Tetola in požrl bogsigavedi koliko SO2 in še marsikaj drugega. Kot mulci smo se podili po megli, ko nisi videl 2m pred sabo. Pozimi so bile neke čudne padavine, ki niso bile ne sneg ne slana. Kot študent sem čistil pepel, napolnil si karjolo in potem bil 15 minut zunaj, da si se malo nadihal.

Danes je vse bistveno čistejše, ampak, sorry, zamenjavo plina s premogom označi kot gonjo nekdo, ki mu je več do svoje denarnice kot do sosedovega zdravja.

Jaz sicer ne živim 90% življenja v radiusu 1 km od toplarne, recimo da živim samo 42 let znotraj tega radiusa. Včasih je bilo precej slabše, zlasti če so crknili filtri, je bil avo potreben pranja, toda to se je zgodilo v 80 mogoče 2x, zadnjih 20 let je stanje okoli toplarne vzorno, prašnih delcev ni, emisije SO2 so minimalne. Seveda bodo pa dejali okoljevarstveniki da so emisije CO2 visoke, se pač kuri premog, zato pa skoraj ni NOx, ki bodo bogato uhajali iz plinskega bloka, pač višje temperature.
O megli ne bi, včasih je bila v Ljubljani gosta, sedaj je skorajda ni, pa vendar se še vedno kuri nekaj 100 k ton premoga. So pa že povedali, padavine (ivje) v zimskem času je posledica lokalne cirkulacije zraka v velikem mestu in so močne na vsem obodu mesta, ivje se izloča v okolici toplarne, neverjetno izloča se tudi v Šiški, ali pa na obrobju barja... Toplarna nima s tem popolnoma nič.
Bi pa želel vsem nekritičnim zagovornikom plina, da bo drugo leto cena plina 15x večja in da bo povprečna cena ogrevanja v zimskih mesecih reda minimalne neto plače. Me zanima koliko zagovornikov bo še takrat. Je nekdo rekel, da je potrebno ravnovesje med ceno in okoljsko sprejemljivostjo energenta.

PS.: Za ilustracijo kako škodljiva je toplarna recimo bila samo prigoda iz tistih časov ko je v Ljubljani bila še megla. V Mostah je bila znosna, saj drugače ne bi šli na obisk, kolega (celo eden od prvih, ki se je začel ukvarjati z čistim zrakom) je pa (in še) stanoval v elitnih Trnovskih blokih. Pa je v tem elitne delu mesta bila taka megla, da sem dvakrat šel iz avta ugibat kod vozim, smrdelo je pa kot v žveplarni, in to v elitni soseki kilometre vstran od nemarne umazane toplarne na koln.