Čudno, moje izkušnje so obratne. S slovenskimi debetnimi ali kreditnimi karticami nisem nikoli imel težav.
S tujimi debetnimi pa. Npr. booking za namestitev.
Po mojih izkušnjah je na slovenskih debetnih karticah možno narediti rezervacijo, na tujih pa ne.

Sem pa imel težavo pri neposrednem plačilu. Pri najemu avta (slovenske) debetne kartice sploh niso hoteli niti poizkusiti - za rezerviracijo kavcije, ker to pač (po njihovo) ne gre. Prek interneta, ko NE VIDIJO, da na njej piše debet, pa težav ni. Sem že razmišljal, kako s kartice izbrisati to magično besedo debet.

"A nova oziroma ponavljajoča se zgodba o tem, da se posojilna sposobnost marsikomu zmanjša, če narašča minimalna plača, pa je morda še bolj groteskna kot javna bančna jeza nad regulatorjem."

A zdaj si pa še ti Pero padel na to bolano finto?

Minimalna plača se je uskladila za nazaj približno z rastjo plač v lanskem letu!
Torej povprečna plača lani januarja 2.027,21 minimalna 1.024,24
povprečna plača letos januarja 2.084,38 minimalna 1.074,43

Povprečna se je povečala za 57 € minimalna za 50 €

Skratka povprečna plača ima v letošnjem letu večjo kreditno sposobnost za 7 €, kljub povečanju minimalne plače.

Ker se minimalna poviša enkrat letno in to za nazaj, se med leto vseh dvanajst mesecev z rastjo povprečne plače viša kreditna sposobnost, nato pa se januarja zopet približno uskladi.
Kreditojemalci morajo najemati kredite decembra, ko so najbolj kreditno sposobni.

[0430ABAKU]
Čudno, moje izkušnje so obratne. S slovenskimi debetnimi ali kreditnimi karticami nisem nikoli imel težav.
S tujimi debetnimi pa. Npr. booking za namestitev.
Po mojih izkušnjah je na slovenskih debetnih karticah možno narediti rezervacijo, na tujih pa ne.

Sem pa imel težavo pri neposrednem plačilu. Pri najemu avta (slovenske) debetne kartice sploh niso hoteli niti poizkusiti - za rezerviracijo kavcije, ker to pač (po njihovo) ne gre. Prek interneta, ko NE VIDIJO, da na njej piše debet, pa težav ni. Sem že razmišljal, kako s kartice izbrisati to magično besedo debet.

Jp. tole z rent a carji in našimi karticami je groza.

Nazadnje so mi "prišli naproti" in mi dali avto ob dodatnem plačilu nekega super truper zavarovanja, dražjega od vsega skupaj že prej plačanega (avto in osnovno zavarovanje) :)

[abohte]
> [Gustl]
> > [0430ABAKU]
> > Čudno, moje izkušnje so obratne. S slovenskimi debetnimi ali kreditnimi karticami nisem nikoli imel težav.
> > S tujimi debetnimi pa. Npr. booking za namestitev.
> > Po mojih izkušnjah je na slovenskih debetnih karticah možno narediti rezervacijo, na tujih pa ne.
> >
> > Sem pa imel težavo pri neposrednem plačilu. Pri najemu avta (slovenske) debetne kartice sploh niso hoteli niti poizkusiti - za rezerviracijo kavcije, ker to pač (po njihovo) ne gre. Prek interneta, ko NE VIDIJO, da na njej piše debet, pa težav ni. Sem že razmišljal, kako s kartice izbrisati to magično besedo debet.
>
> Jp. tole z rent a carji in našimi karticami je groza.
>
> Nazadnje so mi "prišli naproti" in mi dali avto ob dodatnem plačilu nekega super truper zavarovanja, dražjega od vsega skupaj že prej plačanega (avto in osnovno zavarovanje) :)

Ampak če si že fizično tam, a je tak problem iti fizično do bankomata in plačati s kešom?

A se ti res zdi, da je njim do gotovine, al je vse to del poslovnega modela in enemu od X suckerjev pač prodajo še super truper zavarovanje?

Itak, da ne sprejemajo keša.

"Da se kreditna boniteta zmanjša, če se minimalna plača zviša, je čudaško."

Zakaj čudaško, če pa je to normalno in logično, ampak gledat je potrebno na to makroekonomsko. Lep dan.

gledano makroenkonomsko v praksi pomeni, da regulator odžira posel bankam v korist lizingov in fintehov oz. sivemu trgu posojil

... A nova oziroma ponavljajoča se zgodba o tem, da se posojilna sposobnost marsikomu zmanjša, če narašča minimalna plača, pa je morda še bolj groteskna kot javna bančna jeza nad regulatorjem. ...

... ja, in kar bi - ne vem, menda še ni sprejet - ob grotesknem predvolilnem zakonu o "švicarjih" z veljavnostjo za nazaj odprlo še bolj groteskno možnost za novo oziroma ponavljajočo se valutno gemblanje s krediti v tujih valutah sicer v evrih (= "domača" valuta v Sloveniji) kreditno nesposobnih ljudi ...

P.S.: se opravičujem morebiti prizadetim kreditojemalcem, ampak gemblanje - v casinu, z valutami ali bitkojni - nima nobene zveze z socialnim čutom levičarja do revn(ejš)ih ljudi ...

[1011Arist]
Skratka povprečna plača ima v letošnjem letu večjo kreditno sposobnost za 7 €, kljub povečanju minimalne plače.

Mogoče bi bilo pametno, da bi se vsaj malo spoznal na temo, ki jo komentiraš. Povprečna plača ima v letošnjem letu za 5,19 EUR nižjo (mesečno) kreditno sposobnost (če pustimo vnemar otroke in dodatke, ki jih lahko banke upoštevajo v izračunu kreditne sposobnosti). Da bi se vsaj ohranila kreditna sposobnost iz lanskega leta, bi morala povprečna plača znašati 2.093,38 EUR.

Še huje je pri nekom s 1.100 EUR neto plače. Temu bi se morala plača povečati za 4%, da bi ohranil enako kreditno sposobnost.

[KaA]
> [1011Arist]
> Skratka povprečna plača ima v letošnjem letu večjo kreditno sposobnost za 7 €, kljub povečanju minimalne plače.

Mogoče bi bilo pametno, da bi se vsaj malo spoznal na temo, ki jo komentiraš. Povprečna plača ima v letošnjem letu za 5,19 EUR nižjo (mesečno) kreditno sposobnost (če pustimo vnemar otroke in dodatke, ki jih lahko banke upoštevajo v izračunu kreditne sposobnosti). Da bi se vsaj ohranila kreditna sposobnost iz lanskega leta, bi morala povprečna plača znašati 2.093,38 EUR.

Še huje je pri nekom s 1.100 EUR neto plače. Temu bi se morala plača povečati za 4%, da bi ohranil enako kreditno sposobnost.

Še bolj pametno bi bilo, če ti ne bi bil tako naduto aroganten brez vsake osnove. Mogeče si bankir pa skušaš še naprej fejkati to oslarijo. Preidima na števila, ki te popolnoma demantirajo.

Izračunal sem dvanajst neto povprečnih plač v letu 2020 in 12 neto povprečnih plač v letu 2021, tako da imamo celoletna povprečja

Povprečna neto plača v Sloveniji za leto 2020 je bila 1.201,93 € mimimalna pa 700,00 €
Povprečna neto plača v Sloveniji za leto 2021 je bila 1.277,31 € minimalna pa 736,02 €

Kreditna sposobnost povprečne plače se je v letu 2021 glede na leto 2020 povečala za 39,36 € na mesec, kar je pri dolgoročnem 30letnem stanovanjskem kreditu cca 8.000 € višji kredit!

[1011Arist]
> [KaA]
> > [1011Arist]
> > Skratka povprečna plača ima v letošnjem letu večjo kreditno sposobnost za 7 €, kljub povečanju minimalne plače.
>
> Mogoče bi bilo pametno, da bi se vsaj malo spoznal na temo, ki jo komentiraš. Povprečna plača ima v letošnjem letu za 5,19 EUR nižjo (mesečno) kreditno sposobnost (če pustimo vnemar otroke in dodatke, ki jih lahko banke upoštevajo v izračunu kreditne sposobnosti). Da bi se vsaj ohranila kreditna sposobnost iz lanskega leta, bi morala povprečna plača znašati 2.093,38 EUR.
>
> Še huje je pri nekom s 1.100 EUR neto plače. Temu bi se morala plača povečati za 4%, da bi ohranil enako kreditno sposobnost.


Še bolj pametno bi bilo, če ti ne bi bil tako naduto aroganten brez vsake osnove. Mogeče si bankir pa skušaš še naprej fejkati to oslarijo. Preidima na števila, ki te popolnoma demantirajo.

Izračunal sem dvanajst neto povprečnih plač v letu 2020 in 12 neto povprečnih plač v letu 2021, tako da imamo celoletna povprečja

Povprečna neto plača v Sloveniji za leto 2020 je bila 1.201,93 € mimimalna pa 700,00 €
Povprečna neto plača v Sloveniji za leto 2021 je bila 1.277,31 € minimalna pa 736,02 €

Kreditna sposobnost povprečne plače se je v letu 2021 glede na leto 2020 povečala za 39,36 € na mesec, kar je pri dolgoročnem 30letnem stanovanjskem kreditu cca 8.000 € višji kredit!

Če dodam še eno zanimivost, povprečna neto plača se je povišala za 6,27%; kreditna sposobnost povprečne neto plače pa se je povečala bolj in to za 7,84%

[1011Arist]
Še bolj pametno bi bilo, če ti ne bi bil tako naduto aroganten brez vsake osnove.

Pripiši sebi, ti si začel z nabijanjem o padanju na bolano foro.

Mogeče si bankir pa skušaš še naprej fejkati to oslarijo. Preidima na števila, ki te popolnoma demantirajo.

No pa dajmo, s tvojimi podatki, pri katerih si trdil, da se je kreditna sposobnost povečala.

Zadnja znana povprečna bruto plača: 2.084,38 EUR -> neto 1.348,23 EUR (zanemarimo posebne olajšave)
Kreditna sposobnost: max 50% neto plače ali razlika med neto plačo in 76% bruto minimalne plače (kar je nižje): 1.348,23 EUR - 1.074,43 EUR x 0,76 = 531,66 EUR

Povprečna bruto plača isti mesec leto prej: 2.027,21 EUR -> neto 1.315,28 EUR
Kreditna sposobnost: 1.315,28 EUR - 1.024,24 EUR x 0,76 = 536,85 EUR

Razliko verjetno znaš izračunati sam.

Izračunal sem dvanajst neto povprečnih plač v letu 2020 in 12 neto povprečnih plač v letu 2021, tako da imamo celoletna povprečja

Povprečna neto plača v Sloveniji za leto 2020 je bila 1.201,93 € mimimalna pa 700,00 €
Povprečna neto plača v Sloveniji za leto 2021 je bila 1.277,31 € minimalna pa 736,02 €

Kreditna sposobnost povprečne plače se je v letu 2021 glede na leto 2020 povečala za 39,36 € na mesec, kar je pri dolgoročnem 30letnem stanovanjskem kreditu cca 8.000 € višji kredit!

Me veseli, da si že sam ugotovil, da je za izračun kreditne sposobnosti potrebno upoštevati neto plačo. Malo manj me veseli primerjava dveh popolnoma neprimerljivih obdobij - 2021, ki je bilo relativno normalno, z 2020, ki je bilo leto lockdownov s številnimi zaposlenimi na čakanju. Največja rast plač YoY je bila marca s 13% (le zakaj?), po dejavnostih pa so plače najbolj rasle v gostinstvu z 11%, v mesecih oktobru in novembru celo 20% (le zakaj?). Realni prikaz primerljivih mesecev je zgoraj.

Tudi če bi te nerealne podatke upoštevali, bi bila rast kreditne sposobnosti zgolj 11,80 EUR (vzorec za izračun vzemi zgoraj), kar bo požrlo povečanje odbitka za vzdrževane družinske člane, ki se bo povečal za cca 25 EUR. Ker povprečni zaposleni uveljavlja 0,5 vzdrževanega, bo v primerljivih mesecih kreditna sposobnost tistega s povprečno plačo skoraj 20 EUR nižja.

Če dodam še eno zanimivost, povprečna neto plača se je povišala za 6,27%; kreditna sposobnost povprečne neto plače pa se je povečala bolj in to za 7,84%

Svetovna bedarija. Pametnemu dovolj zgoraj, ti pa lahko še naprej trajbaš svoje teorije.

[KaA]
> [1011Arist]
> Še bolj pametno bi bilo, če ti ne bi bil tako naduto aroganten brez vsake osnove.

Pripiši sebi, ti si začel z nabijanjem o padanju na bolano foro.

>Mogeče si bankir pa skušaš še naprej fejkati to oslarijo. Preidima na števila, ki te popolnoma demantirajo.

No pa dajmo, s tvojimi podatki, pri katerih si trdil, da se je kreditna sposobnost povečala.

Zadnja znana povprečna bruto plača: 2.084,38 EUR -> neto 1.348,23 EUR (zanemarimo posebne olajšave)
Kreditna sposobnost: max 50% neto plače ali razlika med neto plačo in 76% bruto minimalne plače (kar je nižje): 1.348,23 EUR - 1.074,43 EUR x 0,76 = 531,66 EUR

Povprečna bruto plača isti mesec leto prej: 2.027,21 EUR -> neto 1.315,28 EUR
Kreditna sposobnost: 1.315,28 EUR - 1.024,24 EUR x 0,76 = 536,85 EUR

Razliko verjetno znaš izračunati sam.

> Izračunal sem dvanajst neto povprečnih plač v letu 2020 in 12 neto povprečnih plač v letu 2021, tako da imamo celoletna povprečja
>
> Povprečna neto plača v Sloveniji za leto 2020 je bila 1.201,93 € mimimalna pa 700,00 €
> Povprečna neto plača v Sloveniji za leto 2021 je bila 1.277,31 € minimalna pa 736,02 €
>
> Kreditna sposobnost povprečne plače se je v letu 2021 glede na leto 2020 povečala za 39,36 € na mesec, kar je pri dolgoročnem 30letnem stanovanjskem kreditu cca 8.000 € višji kredit!

Me veseli, da si že sam ugotovil, da je za izračun kreditne sposobnosti potrebno upoštevati neto plačo. Malo manj me veseli primerjava dveh popolnoma neprimerljivih obdobij - 2021, ki je bilo relativno normalno, z 2020, ki je bilo leto lockdownov s številnimi zaposlenimi na čakanju. Največja rast plač YoY je bila marca s 13% (le zakaj?), po dejavnostih pa so plače najbolj rasle v gostinstvu z 11%, v mesecih oktobru in novembru celo 20% (le zakaj?). Realni prikaz primerljivih mesecev je zgoraj.

Tudi če bi te nerealne podatke upoštevali, bi bila rast kreditne sposobnosti zgolj 11,80 EUR (vzorec za izračun vzemi zgoraj), kar bo požrlo povečanje odbitka za vzdrževane družinske člane, ki se bo povečal za cca 25 EUR. Ker povprečni zaposleni uveljavlja 0,5 vzdrževanega, bo v primerljivih mesecih kreditna sposobnost tistega s povprečno plačo skoraj 20 EUR nižja.

>Če dodam še eno zanimivost, povprečna neto plača se je povišala za 6,27%; kreditna sposobnost povprečne neto plače pa se je povečala bolj in to za 7,84%

Svetovna bedarija. Pametnemu dovolj zgoraj, ti pa lahko še naprej trajbaš svoje teorije.

Z vsemi svojimi izvajanji, ko iščeš neke outfitterje in se izogibaš večjim agregatom nisi spremenil dejstva, ki si ga sam izračunal, da se kreditna sposobnost NI POSLABŠALA!

[abohte]
> [Gustl]
> A se ti res zdi, da je njim do gotovine, al je vse to del poslovnega modela in enemu od X suckerjev pač prodajo še super truper zavarovanje?
>
> Itak, da ne sprejemajo keša.

Lahko bi bil tudi samo sucker, ki ni pomislil na to možnost.

Ne bi bil prvi.

Ne, to je biznis model, preverjeno mnogokrat v Italiji, s preavtorizacijo kartice jim daš bianco, da ti kasneje trgajo stroške, ki jim jih boš povzročil (škode, prekrške itd). Če nimaš blaznega limita na kartici, ti prodajo super duper zavarovanje. S kešem pa ne operirajo.

[Gustl]
> [0430ABAKU]
> Čudno, moje izkušnje so obratne. S slovenskimi debetnimi ali kreditnimi karticami nisem nikoli imel težav.
> S tujimi debetnimi pa. Npr. booking za namestitev.
> Po mojih izkušnjah je na slovenskih debetnih karticah možno narediti rezervacijo, na tujih pa ne.
>
> Sem pa imel težavo pri neposrednem plačilu. Pri najemu avta (slovenske) debetne kartice sploh niso hoteli niti poizkusiti - za rezerviracijo kavcije, ker to pač (po njihovo) ne gre. Prek interneta, ko NE VIDIJO, da na njej piše debet, pa težav ni. Sem že razmišljal, kako s kartice izbrisati to magično besedo debet.

Jp. tole z rent a carji in našimi karticami je groza.

Nazadnje so mi "prišli naproti" in mi dali avto ob dodatnem plačilu nekega super truper zavarovanja, dražjega od vsega skupaj že prej plačanega (avto in osnovno zavarovanje) :)

Berite splošne pogoje rent-a-carjev. :)

Napaka je najemati avtomobile preko nekih posrednikov ala Billiger Mietwagen in podobno, ker se vedno za isto ceno dobi tudi avto neposredno pri rent-a-carju. Splošno prepričanje pa je, da je omenjeni posrednik zakon. Večina pritožb čez rent-a-carje izhaja iz tega, da ljudje ne berejo splošnih pogojev in potem naletijo na presenečanja ob fizičnem prevzemu vozila.

Sam že dolgo nisem dal kartico za kavcijo, ker vedno sklenem zavarovanje in ne gre za neke hude cene najemov.

Ampak če si že fizično tam, a je tak problem iti fizično do bankomata in plačati s kešom?

Hahaha. Očitno bolj malo izkušenj z rentanjem avtov. Ne gre le za plačilo - kartica služi tudi za zavarovanje excess škode oz. za kritje odbitne franšize. Kartici se izogneš s plačilom polnega zavarovanja. Zato tudi ne sprejemajo predplačniških kartic.

Eno so povišanja plač, drugo pa omejitev, da obremenitev pod minimalno plačo ni možna. Torej z vsakim zvišanjem minimalne plače odpade del potencialnih kreditojemalcev oz. se jim kreditna sposobnost zniža zato, ker se jih lahko manj obremeni. Osnovno kreditno sposobnost pri tistih z nižjimi oz. sedaj že s povprečnimi in tudi nekoliko nadpovprečnimi prihodki izračunaš tako, da odšteješ od neto plače minimalno plačo - a razumete? Potem pa so tukaj še makrobnonitetne omenjitve BS. Max. odstotki obremenitve po pogojih bank pridejo v poštev pri višjih plačah, fundamentalna omejitev kreditne sposobnosti pa je sicer vedno minimalna plača.

Skratka, vse manj je pri nas ljudi, ki so sploh kaj kreditno sposobni. In zasluge za to grejo med drugim tudi stalnemu zviševanju minimalne plače.

Zakaj pa se kreditna sposobnost zniža? Ker banka v primeru neplačila ne more zarubiti dela plače, ki gre nižje od minimalne plače. To je na koncu tudi odgovor na vprašanje tega članka. Torej, če bi banka odobrila anuiteto kredita, ki bi posegala v minimalno plačo, tega ne more izterjati v primeru neplačila.

Nisem želel biti žaljiv, tako da se opravičujem, če je tako izpadlo.

Nisem sicer še poskušal plačati z gotovino, ampak mislim, da se bi dalo izogniti kartici s sklenitvijo zavarovanja, ampak s polnim kritjem. In kakor sem razbral iz komentarja Gustla, se je na koncu tako zadeva tudi uredila. Ampak če tega ne urediš prej, je to lahko zelo neugodna rešitev.

[abohte]
> [Gregor1976]
> Eno so povišanja plač, drugo pa omejitev, da obremenitev pod minimalno plačo ni možna. Torej z vsakim zvišanjem minimalne plače odpade del potencialnih kreditojemalcev oz. se jim kreditna sposobnost zniža zato, ker se jih lahko manj obremeni. Kreditno sposobnost pri tistih z nižjimi prihodko izračunaš tako, da odšteješ od neto plače minimalno plačo - a razumete? Potem pa so tukaj še makrobninitetne omenjitve BS. Odstotki obremenitve pridejo v poštev pri višjih plačah.
>
> Skratka, vse manj je pri nas ljudi, ki so sploh kaj kreditno sposobni. In zasluge za to grejo tudi stalnemu zviševanju minimalne plače.

Ej, to je tako fajn, ko človek zamenja vzrok in posledico.

Ne razumem.

> Zakaj pa se kreditna sposobnost zniža? Ker banka v primeru neplačila ne more zarubiti dela plače, ki gre nižje od minimalne plače. To je na koncu tudi odgovor na vprašanje tega članka. Torej, če bi banka odobrila anuiteto kredita, ki bi posegala v minimalno plačo, tega ne more izterjati v primeru neplačila.

Lahko pa proda nepremičnino. Saj, kdo ti pa jamči, da eno leto po odobritvi kredita, ne boš končal na minimalni plači in ti banka ne bo mogla rubiti tekočih dohodkov? Nihče.
Da boš lahko izvedel izvršbo na nepremičnini, ti pa lahko.

Tveganja se lahko ocenjuje le na podlagi trenutnega stanja. Vsekakor pa se situacija lahko spreminja med odplačevanjem kredita. Zato pa ni plača edini kriterij za odobritev kredita - pomembna je tudi zaposlitev, delodajalec, stabilnost zaposlitve, zavarovanje in še kaj.

Banke pa se želijo rubežem nepremičnin na vsak način izogniti, ljudje načeloma v večini primerov ne želijo prostovoljno prodati nepremičnine. In tu imaš zaplet.

[abohte]
Ja, ampak mi je vseeno čudno, da bi za takšno zavarovanje plačal več kot za vsoto osnovnega zavarovanja (verjetno z odbitno franšizo) ter ceno samega najema avtomobila.

Jah ne vem. Lahko, da so ga kaj nasrali. Eni rent-a-carji delajo na način, da oglašujejo res minimalno ceno dnevnega najema, potem pa ti zaračunajo še svašta, ko prideš po avto. Zato pa pravim, da je potrebno dobro prebrati splošne pogoje najema avta, ker je tam načeloma vedno vse zapisano.

[abohte]
Hotel sem povedati, da neko omejitev, ki je sicer realna, že jemlješ kot dano, ker so ti rekli, da je dana.

Torej, če ima nekdo 1k€ neto plače in znaša minimalna plača 700€, je pač njegova kreditna sposobnost (ne upoštevaje otrok, socialnih transferjev, otroških dodatkov) 300€ (pustimo ob strani budelaštino, da ti otroških dodatkov ne upoštevajo, ampak olajšave na otroke pa ti, hkrati ti pa otroci znižujejo kreditno sposobnost).

In če se minimalna plača dvigne na 750€, bo njegova kreditna sposobnost samo še 250€/mesec.

Ampak dvig minimalne plače je kriv za njegovo manjšo kreditno sposobnost, samo če je tvoje izhodišče, da je omejitev, da ostane minimalna plača dana.

Politika je pa umetnost možnega (ne umetnost danega).

Če bi razmišljal v umetnosti možnega, bi pač razumel, da je za manjšo kreditno sposobnost kriva omejitev, da mora kreditojemalcu ostati minimalna plača (navkljub collateralu).

Tako, da je odvisno od zornega kota opazovalca.

Vsekakor mi je legitimno politično stališče, ki ga nekateri zavzemajo, da je težava, ker so krediti nedostopni.

Odgovor, da so nedostopni zaradi visokih minimalnih plač pa zame ni legitimno politično stališče, ker prevzema omejitve kot dane (podobna fora, kot tisto, da nam je virus postavljal lockdowne; ne postavljala jih je vlada, virus ne zna napisati odloka).

Dobro, politika lahko seveda naredi vse. Ampak dokler že BS vztraja z butastimi ukrepi za omejevanje kreditiranja, je za to malo verjetnosti. Res pa je, da rahljanje obstoječih pravil lahko hitro pahne določen delež ljudi v stisko. Če se denimo dovoli izvršba pod minimalno plačo, to pomeni težje preživetje tega človeka, če se kaj zalomi. Pa niso vsi krediti zavarovani z nepremičninami, stanovanjski krediti sploh niso problematični. Problematični so potrošniški krediti, ki jih ljudje poženejo v luft za kratkoročne užitke. In tudi razne posojilne kartice. Stopnja finančne pismenosti je pri nas zaskrbljujoče nizka.

Sicer pa sam itak sploh ne razumem, kako nekdo preživi z minimalno plačo, ne pa da zraven razmišlja še o najemu kredita.

Komercialne banke bi sicer z veseljem spreminjale vsa ta pravila, pa ne zato, ker jih skrbi za ljudi, ampak ker jih skrbi za svoj dobiček. Banke imajo trenutno ogromno denarja, ki ga ne morejo splasirati na trg in plačujejo ležarino ECBju.

[Gregor1976]
Eno so povišanja plač, drugo pa omejitev, da obremenitev pod minimalno plačo ni možna. Torej z vsakim zvišanjem minimalne plače odpade del potencialnih kreditojemalcev oz. se jim kreditna sposobnost zniža zato, ker se jih lahko manj obremeni. Osnovno kreditno sposobnost pri tistih z nižjimi oz. sedaj že s povprečnimi in tudi nekoliko nadpovprečnimi prihodki izračunaš tako, da odšteješ od neto plače minimalno plačo - a razumete? Potem pa so tukaj še makrobnonitetne omenjitve BS. Max. odstotki obremenitve po pogojih bank pridejo v poštev pri višjih plačah, fundamentalna omejitev kreditne sposobnosti pa je sicer vedno minimalna plača.

Skratka, vse manj je pri nas ljudi, ki so sploh kaj kreditno sposobni. In zasluge za to grejo med drugim tudi stalnemu zviševanju minimalne plače.

Zakaj pa se kreditna sposobnost zniža? Ker banka v primeru neplačila ne more zarubiti dela plače, ki gre nižje od minimalne plače. To je na koncu tudi odgovor na vprašanje tega članka. Torej, če bi banka odobrila anuiteto kredita, ki bi posegala v minimalno plačo, tega ne more izterjati v primeru neplačila.

A ste vi, predno ste začelo s to neutemeljeno nalagancijo, sploh prebrali in razumeli, kaj sem napisal. Ker običajno slika razloži več kot besede in števila sem narisal še grafe, ki predstavljajo to problematiko.
Vaše floskule:

Skratka, vse manj je pri nas ljudi, ki so sploh kaj kreditno sposobni.
Zakaj pa se kreditna sposobnost zniža?

Grafikon prikazuje razmere v zadnjih dveh letih. Zeleni stolpci so minimalna neto plača, ki se poviša enkrat na leto, modri stolpci pa so povprečna neto plača v posameznem mesecu. Rdeča črta je povprečna neto plača v zadnjih dvanastih mesecih (v letu 2021 je zrasla iz 1209 € na 1277 €) Ploščinski graf predstavlja razliko med povprečno neto plačo v preteklih 12 mesecih in neto minimalno plačo. Ker se neto minimalna plača poveča stopničasto enkrat letno, nekateri to povečanje napačno interpretirajo kot zmanjšanje kreditne sposobnosti!
Kredite ljudje najemajo skozi vse leto vse dni v letu, zato je opazovanje le enega dne namerno izkrivljanje problematike.
Ploščinski graf kaže, da se kreditna sposobnost povprečne neto plače med letom spreminja od 473€ na začetku leta do 541 € na koncu leta, ker povprečna neto plača med letom zraste bolj kot je bila enkratna uskladitev na začetku leta.
Modra črta na grafikonu predstavlja povprečno kreditno sposobnost povprečne neto plače v letu; ta je bila v letu 2020 506€ in je v letu 2021 zrasla na 512€ kljub povišanju neto minimalne plače!
To je tudi povsem logično, ker če se neto minimalna plača enkrat na leto poveča za enak odstotek kot je bila rast povprečne plače, množimo z istim številom nekaj večjega in nekaj manjšega, zato je razlika pač večja:
povprečna p= minima + presežek
če oboje množimo z odstotkom povečanja in izračunamo razliko:
sprememba kreditne sposobnosti= od*p - od*minima
sprememba kreditne sposobnosti= od*(minima +presežek) - od*mminima
sprememba kreditne sposobnosti= od*minima + od*presežek - od*mminima
sprememba kreditne sposobnosti= od*presežek

Dokler je povprečna plača za presežek večj od minimalne je presežek pozitiven, zato se kreditna sposobnost poveča.


ibb.co/CQ6XRk4

Lepo prosim, da sedaj nehate s temi fejk oslarijami!

[1011Arist]
Lepo prosim, da sedaj nehate s temi fejk oslarijami!

Še bolje bi bilo, če bi te zadeve komentirali tisti, ki se nanje vsaj približno spoznamo.

Ukrep BS zahteva, da po odplačilu obveznosti potrošniku ostane 76% bruto minimalne plače (in ne neto plača!).

Glede na podatke iz tabele (nisem šel preverjati, če številke držijo), je bila tako povprečna kreditna sposobnost v 2020 491,59 EUR in v 2021 470,02 EUR (76% bruto minimalca se je spremenilo za +63,58 EUR).

Zdaj torej vemo, kdo tule trosi fejk oslarije.

Samo medklic: če je osnova bruto plača, zakaj potem banke zahtevajo (in upoštevajo) tudi nadomestila za prevoz in prehrano?

Vse tole je samo STATISTIKA!!

Vse pa je odvisno od posameznika, kje na tej "statistični" lestvici se nahaja/jo!??

Eni jedo zelje, drugi meso, statistočno pa prevladuje segedin!??

ZAKLJUČEK: Kreditna sposobnost se je morda/verjetno res povečala, samo kaj, ko lahko dobijo kredit (samo) tisti, ki ga sploh ne potrebujejo!??

[rename]
Samo medklic: če je osnova bruto plača, zakaj potem banke zahtevajo (in upoštevajo) tudi nadomestila za prevoz in prehrano?

Osnova za potrebni ostanek po obroku kredita je bruto minimalna plača. V dohodek pa se upošteva neto plača posameznika, hkrati pa BS dovoljuje, da se v dohodek upoštevajo tudi nadomestila (kar lahko banke po lastni presoji upoštevajo ali pa tudi ne).

[KaA]
> [1011Arist]
> Lepo prosim, da sedaj nehate s temi fejk oslarijami!

Še bolje bi bilo, če bi te zadeve komentirali tisti, ki se nanje vsaj približno spoznamo.

Ukrep BS zahteva, da po odplačilu obveznosti potrošniku ostane 76% bruto minimalne plače (in ne neto plača!).

Glede na podatke iz tabele (nisem šel preverjati, če številke držijo), je bila tako povprečna kreditna sposobnost v 2020 491,59 EUR in v 2021 470,02 EUR (76% bruto minimalca se je spremenilo za +63,58 EUR).

Zdaj torej vemo, kdo tule trosi fejk oslarije.

Ti si očitno ne daš dopovedati, da se na zadeve ne spoznaš, eno je poznati pravila, nekaj povsem drugega pa je razumeti, kaj se dogaja.

76% bruto minmalca je vsa zadnja leta približno oziorma okoli 60% neto plače.
Če želimo, da se kreditna sposobnost ohranja mora biti povišanje povprečne plače v letu večje od 60% povečanja bruto minimalne plače na začetku leta. Ker je minister določil 4,9% povečanje bruto minimalca, se za enak procent spremeni tudi meja
Torej, do konca leta se mora v letošnjem letu povšati povprečna neto plača za 3% (0,6*5%) pa bo kreditna sposobno ohranjena.
Graf sem narisal, da bi vsi videli, da je kreditna sposobnost nekaj, kar se med letom spreminja (in med letom raste z rastjo povprečne neto plače)
Če se na te stvari spoznaš, zakaj jih potem komuniciraš, kot da se z enkratnim povečanjem minimalca zgodi katastrofa?
Da jih slabo razumeš, se vidi iz tega, ker nisi ugotivil, kaj je bil vzrok za znižanje spremembo kreditne sposobnosti v letu 2021
Uskladitve minimalne plače v preteklih letih do letošnjega so bile drugačne (VIŠJE od rasti povprečne neto plače, zaradi spremenjene zakonodaje v času Šarčeve vlade in prehodnega obdobja za prilagoditev (zato je bilo povišanje na začetku leta 2021 za 8,9%)
Uskladitev v letu 2022 je drugačna - nekaj nižja od rasti povprečne neto plače v preteklem letu.

[1011Arist]
Ti si očitno ne daš dopovedati, da se na zadeve ne spoznaš, eno je poznati pravila, nekaj povsem drugega pa je razumeti, kaj se dogaja.

Čakaj malo, z realnimi podatki sem ti dokazal, da je tvoj graf čista laž (trdiš, da se je povprečna kreditna sposobnost zvišala z 506,43 EUR v 2020 na 512,52 EUR v 2021; dokazal sem ti, da se je s 491,59 EUR v 2020 znižala na 470,02 EUR v 2021). Če jaz nimam pojma, kaj potem reči o tebi?

76% bruto minmalca je vsa zadnja leta približno oziorma okoli 60% neto plače.
Če želimo, da se kreditna sposobnost ohranja mora biti povišanje povprečne plače v letu večje od 60% povečanja bruto minimalne plače na začetku leta. Ker je minister določil 4,9% povečanje bruto minimalca, se za enak procent spremeni tudi meja
Torej, do konca leta se mora v letošnjem letu povšati povprečna neto plača za 3% (0,6*5%) pa bo kreditna sposobno ohranjena.

To drži, če ne upoštevaš vzdrževanih družinskih članov. Ker je teh 0,5 na zaposlenega in ker se bo nadomestilo zvišalo za 4,9%, to pri povprečnem kreditojemalcu pomeni, da se mora povprečna plača povečati za dodatnega 0,5%.

Graf sem narisal, da bi vsi videli, da je kreditna sposobnost nekaj, kar se med letom spreminja (in med letom raste z rastjo povprečne neto plače)

Vse lepo in prav, če bi uporabil pravilne podatke.

Če se na te stvari spoznaš, zakaj jih potem komuniciraš, kot da se z enkratnim povečanjem minimalca zgodi katastrofa?

Ne spomnim se, da bi kdaj to trdil. Vem pa, da se je tale debata začela s tvojim nabijanjem o padanju na bolane finte.

Da jih slabo razumeš, se vidi iz tega, ker nisi ugotivil, kaj je bil vzrok za znižanje spremembo kreditne sposobnosti v letu 2021
Uskladitve minimalne plače v preteklih letih do letošnjega so bile drugačne (VIŠJE od rasti povprečne neto plače, zaradi spremenjene zakonodaje v času Šarčeve vlade in prehodnega obdobja za prilagoditev (zato je bilo povišanje na začetku leta 2021 za 8,9%)
Uskladitev v letu 2022 je drugačna - nekaj nižja od rasti povprečne neto plače v preteklem letu.

Glede na to, kako se vlečeš iz vsake dokazane neresnice - si kaj pomislil o politični karieri?

[KaA]
> [1011Arist]
> Ti si očitno ne daš dopovedati, da se na zadeve ne spoznaš, eno je poznati pravila, nekaj povsem drugega pa je razumeti, kaj se dogaja.

Čakaj malo, z realnimi podatki sem ti dokazal, da je tvoj graf čista laž (trdiš, da se je povprečna kreditna sposobnost zvišala z 506,43 EUR v 2020 na 512,52 EUR v 2021; dokazal sem ti, da se je s 491,59 EUR v 2020 znižala na 470,02 EUR v 2021). Če jaz nimam pojma, kaj potem reči o tebi?

> 76% bruto minmalca je vsa zadnja leta približno oziorma okoli 60% neto plače.
> Če želimo, da se kreditna sposobnost ohranja mora biti povišanje povprečne plače v letu večje od 60% povečanja bruto minimalne plače na začetku leta. Ker je minister določil 4,9% povečanje bruto minimalca, se za enak procent spremeni tudi meja
> Torej, do konca leta se mora v letošnjem letu povšati povprečna neto plača za 3% (0,6*5%) pa bo kreditna sposobno ohranjena.

To drži, če ne upoštevaš vzdrževanih družinskih članov. Ker je teh 0,5 na zaposlenega in ker se bo nadomestilo zvišalo za 4,9%, to pri povprečnem kreditojemalcu pomeni, da se mora povprečna plača povečati za dodatnega 0,5%.

> Graf sem narisal, da bi vsi videli, da je kreditna sposobnost nekaj, kar se med letom spreminja (in med letom raste z rastjo povprečne neto plače)

Vse lepo in prav, če bi uporabil pravilne podatke.

> Če se na te stvari spoznaš, zakaj jih potem komuniciraš, kot da se z enkratnim povečanjem minimalca zgodi katastrofa?

Ne spomnim se, da bi kdaj to trdil. Vem pa, da se je tale debata začela s tvojim nabijanjem o padanju na bolane finte.

> Da jih slabo razumeš, se vidi iz tega, ker nisi ugotivil, kaj je bil vzrok za znižanje spremembo kreditne sposobnosti v letu 2021
> Uskladitve minimalne plače v preteklih letih do letošnjega so bile drugačne (VIŠJE od rasti povprečne neto plače, zaradi spremenjene zakonodaje v času Šarčeve vlade in prehodnega obdobja za prilagoditev (zato je bilo povišanje na začetku leta 2021 za 8,9%)
> Uskladitev v letu 2022 je drugačna - nekaj nižja od rasti povprečne neto plače v preteklem letu.

Glede na to, kako se vlečeš iz vsake dokazane neresnice - si kaj pomislil o politični karieri?

Saj kar lepo konvergirava.
1. Strinjava se, da bo letos že 3,5% povečanje povprečne plače ohranjalo kreditno sposobnost.
2. Mislim, da se strinjava, da se kreditna sposobnost med letom spreminja.

Upam, da se strinjava, da je bila uskladitev bruto minimalne plače v letih 2020 in 2021 izredna in zato ne moremo govoriti o normalnem vplivu na kreditno sposobnost. Res je, da je bilo iz tega razloga v letu 2021 zmanjšanje kreditne sposobnosti glede na leto 2021, kar pa ne pomeni, d alahko to ekstrapoliramo na letošnje leto.

Zato še vedno "nabijam", da je Frankl padel na bolane finte.
Lani je bil sicer padec kreditne sposobnosti za 4% (20€ pri 490 €) letos je lahko tudi rast za 20€, če se bodo plače v povprečju povišale za 5%. Tako letos kot lani pa se je minimalna plača povišala. Očitno to ni tisti ključni faktor kreditne sposobnosti, ki ga bankirji servirate novinarjem.

[1011Arist]
Saj kar lepo konvergirava.
1. Strinjava se, da bo letos že 3,5% povečanje povprečne plače ohranjalo kreditno sposobnost.
2. Mislim, da se strinjava, da se kreditna sposobnost med letom spreminja.

Do tu se s tabo strinjam. Moti me edino "že", ker bo letos ob ukinjanju covidnih dodatkov teh 3,5% prejkone pobožna želja.

Upam, da se strinjava, da je bila uskladitev bruto minimalne plače v letih 2020 in 2021 izredna in zato ne moremo govoriti o normalnem vplivu na kreditno sposobnost.

Ne drži, nov izračun je vezan na Zakon o minimalni plači in bo svoje zobe zares pokazal šele v naslednjih letih (glej spodaj).

Res je, da je bilo iz tega razloga v letu 2021 zmanjšanje kreditne sposobnosti glede na leto 2021, kar pa ne pomeni, d alahko to ekstrapoliramo na letošnje leto.

Za letošnje ne, kar je posledica dveh efektov:
- vlade, ki ni na isti strani s sindikati (ti si zahtevali za 60 EUR višji minimalec)
- starega izračuna minimalnih življenjskih stroškov (iz 2017)

Situacija bo še bistveno slabša, ko se bo opravil nov izračun minimalnih življenjskih stroškov - najkasneje v 2023, z novo vlado pa verjetno že letos. Rast cen življenjskih potrebščin 2017-2021 je (po SURS-u) 22%, letos dobiva še pospešek, zato bo minimalna plača v 2023 - če bo preračun letos - najmanj 900 EUR (1.300 bruto) oz. v 2024 (če bo preračun prihodnje leto) najmanj 950 EUR (1.400 bruto). Da bi se ohranila kreditna sposobnost, bi morala biti rast povprečne plače vsaj 17% v 2023 oz. 23% v 2023+2024.

Zato še vedno "nabijam", da je Frankl padel na bolane finte.
Lani je bil sicer padec kreditne sposobnosti za 4% (20€ pri 490 €) letos je lahko tudi rast za 20€, če se bodo plače v povprečju povišale za 5%. Tako letos kot lani pa se je minimalna plača povišala. Očitno to ni tisti ključni faktor kreditne sposobnosti, ki ga bankirji servirate novinarjem.

Ob padcu kreditne sposobnosti upoštevaj še inflacijo, pa hitro prideš na realno 10-odstotno zmanjšanje kreditne sposobnosti. Zaposleni s povprečno plačo in enim otrokom trenutno na 30 let lahko dobi cca 54 tisoč EUR stanovanjskega kredita, kar v Ljubljani zadošča za kakih 13 kvadratov.