[abohte]
> [macon]
> Na temelju naravoslovnih tehnologij je pa potem vse družboslovje, ki si ga naštel.

Ja, pa naravoslovne tehnologije imamo vsi. Dostop do tega znanja imajo vsi. Tukaj ni konkurenčne prednosti. Družboslovne kompetence naredijo razliko.

> Kot sem napisal: upravljanje človeškega resursa imajo v Indiji tako, da imajo manj in verjetno precej manj ljudi kot ZDA s 4x manj prebivalstva.

Ja, družboslovnih kompetenc za upravljanje človeškega resursa nimajo razvitih. Naravoslovno znanje je povsem isto. Znanstvenik v Indiji zastopi zakaj je dobil Američan nobelovo za fiziko. Točno ve. Ampak iz tega znanja bo v ZDA nekaj nastalo, v Indiji pa ne. Ker ZDA imajo veliko družboslovnih kompetenc, Indija pa malo.

> Tudi ni res, da so imeli v Vzhodni Nemčiji vse znanje kot v Zahodni. Računalniška revolucija in njen vpliv na proizvodni proces je povozila socializem, ne tvoje družboslovne kompetence. Dokler so oboji delali na strojništvu, ni socializem šel nikamor.

A v V Nemčiji niso poznali računalnikov? A niso imeli družbenih kompetenc za njihovo implementacijo v gospodarstvu? Kaj misliš, da je pravilen odgovor?

Ti si lahko s programom rit brišeš, dokler ga ne uporabiš za konkretno nalogo. In da ga lahko uporabiš, moraš imeti družbene kompetence. Npr. svobodno izražanje, prosti trg (v planskem je vseeno ali delaš smiselne stvari ali ne in ni potrebe po implementaciji računalnika, ker te v nobenem primeru trg ne bo odplaknil) itd.

Ne, v Vzhodni Nemčiji niso imeli računalnikov kot v Zahodni. Lahko so imeli izdelke, niso imeli pa znanja, kako se jih izdela in njihove proizvodnje.

Vse družboslovne kompetence, ki jih naštevaš, so posledica tehnološkega nivoja in proizvodnega procesa. Ni bila najprej svobode govora, ženske enakopravnosti in prostega trga, najprej je bil stroj. Naravoslovje.

Po mojem se zatikaš v sekundarnostih in nepomembnostih.