[abohte]
> [macon]
> Za tretji svet je značilno, da s resursom človekom delajo kot svinje z mehom.

Mehke kompetence družbe. Družboslovje. Demokratične norme. Oblast je v rokah ljudstva oz. iz ameriške dekleracije o neodvisnosti:
"We hold these truths to be sacred & undeniable; that all men are created equal & independent, that from that equal creation they derive rights inherent & inalienable, among which are the preservation of life, & liberty, & the pursuit of happiness. V 3. svetu boldano ni važno. Če pri nas ne bi bilo, bi stranka spušila volitve. V 3. svetu to ni važno, ker poštenih volitev ni. Zato delajo s človekom kot svinja z mehom, ne zaradi tega ker so žleht. Zaradi tega ker nimajo vzpostavljenih družbenih mehanizmov, da bi s posameznikom ravnali drugače.

> Praktično povsod so ženske, ki so pol potenciala človeštva, odrinjene iz javnega.

Mehke kompetence družbe. Družboslovje. Družba za en spol ni vključevalna. Zakaj je pri nas? Prepoved diskriminacije (z ustavo). Imamo urad za enake možnosti. Vse to koristi akumulaciji kapitala, ti pa morda v tem vidiš samo fikuse pa tajnice.

> Indija ima recimo okoli tretjino uradno nepismenih, kar v praksi pomeni, da imajo nepismenih vsaj dve tretjini (vsak butelj, ki se zna podpisati in prebrati kak napis, se namreč ima za pismenega).

Mehke kompetence družbe. Družboslovje. Kako je to družboslovno rešeno v SLO? 57. člen Ustave:
"Izobraževanje je svobodno.
Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev." In če so šolske torbe pretežke se oglasijo mediji. To je družbeni mehanizem. Tako se preko skrbi za sočloveka akumulira družbeni kapital.

> Potem pa na ta način pogledaš indijski človeški kapital in ga nimajo večjega kot ZDA s štirikrat manj ljudi, kvečjemu manjšega. Ne štejejo namreč tisti, ki z motiko okopavajo gredo ali nosijo vodo iz vodnjaka kot pred 1000 leti.

Niso zgradili ustreznih kompetenc za akumulacijo človeškega kapitala. Družboslovje.

Vse kar si izpostavil je posledica družboslovnih dognanj. Ne naravoslovnih, ker Indijci nimajo nič manj stika s sodobno znanostjo kot slovenski znanstveniki, ampak družboslovnih. Človeški kapital se v Indiji ni akumuliral. Janša je s to vlado porušil ogromno družbenih kompetenc.

Zgoraj si napisal veliko o stanju, pa nič o razlogih zakaj je temu tako. Stanje vsi v 3. svetu vsi poznamo, nič novega... Zakaj je tako pa zakaj ni tako pri nas? To so ključna vprašanja.

Naravoslovje, ne družboslovje. Ženske so dobile ekonomsko neodvisnost in javne pravice zaradi potrebe stroja po delovni sili. Zaposliti so se morale, ker je to zahteval produkcijski nivo baziran na naravoslovnih izumih.

Svetovni vojni sta tudi pomagali; ker je moral velik del delovnih moških na fronto, so morale ženske za stroje. Veliko večji del moških iz tretjega sveta pa se ni boril v svetovnih vojnah.

Tebi se pa zdi, da jim je zahod dal na podlagi družboslovnih dognanj. Dvesto let nazaj je bila večina na zahodu nepismena kot v Indiji, ker ni bilo potrebe po pismeni delovni sili. Pretežno je namreč proizvajalo manualno delo, za katerega pa rabiš pridne roke ne pa šolano glavo.

Enako je glede obveznega šolanja in večanja števila visoko izobraženih. To je zahtevala naravoslovna specializacija, ne pa dobrota družboslovja.

Pomešal si vzroke in posledice, družboslovje je samo celofan in šminka. Človeka niso dali v šolo, ker je bil pameten in talentiran, temveč, ker je proizvodni proces zahteval več pismenih, več računovodij in računanja.

Marsikje v tretjem svetu se gredo samooskrbno kmetijstvo oziroma tam, kjer so ga zjebali kot Angleži v 19. stoletju, so reveži navalili v predmestna geta, kjer brskajo po smeteh in se ukvarjajo s čimerkoli, da preživijo. Zato pa ni potrebno družboslovje.