[jani1974]
> [0513ANITO]
> Vsaka stvar ima svojo ceno...
> Vas že ne rabijo toliko, da bi Vas plačali kolikor Vi mislite da ste vredni...
> Morda se pa Vi precenjujete...
> PS Nikogar ne podcenjujem, se je pa vseeno dobro vsake toliko časa u Špegu pogledat

Moja izkušnja sicer ni iz IT, je pa od dobavitelja avtomobilski industriji.
So iskali Key Account Managerja, ki bi naj njihovo robo prodajal v Nemčijo, se pravi uspešno sestankoval in se pogajal z BMW&Co., ponujena plača pa je bila cca. 1000 EUR neto.
Ob taki plači se ne moreš niti primerno obleči za iti na takšen sestanek...

Kar se pa IT tiče, pa gledam od blizu nekaj tujih podjetij, ki se ukvarjajo z izdelavo softvera. In se izkaže, da nekje naredi ena oseba toliko, kot drugje 10 oseb ne spravi skupaj.
Tako da je lahko pri plači faktor 10 oziroma še huje, če ne dobiš tapravih, nekega uporabnega rezultata na koncu sploh ne bo.
Je pa treba znati npr. tudi matematiko.
Ko pa slovenski učenci in učitelji alike slišijo besedo matematika, se razen redkih izjem skrijejo v mišjo luknjo.
Pač nimamo genetike Azijcev. Nam bolj kocine rastejo kot možganske celice.

Ni samo v IT tako, da 1 človek oddela za 10 drugih... Tudi drugje je podobno ali pa še huje...

Moj oče je projektiral pri SCT-ju separacije ...90+% vseh, ki stojijo v Sloveniji in so omembe vredne velikosti je on sprojektiral, pa še mnoge po svetu... Irak, Libija, Aližirija, Rusija, Tudi Nemčija in Švica ....

Še sedaj, ko jih ima 80 (20 let penzje), hodijo k njemu po pomoč...

In to vse na risalni dili brez IT-ja...

večina separacij še danes obratuje (nekatere tudi 50+ let), če le ni zmanjkalo ustrezne surovine ali pa niso bile rezformirane iz različnih razlogov...

Kdor nima naravne inteligence, stavi na umetno.

Najbrz je lahko isti clanek in isti komentarji v vseh evropskih drzavah.

[mar123]
Najbrz je lahko isti clanek in isti komentarji v vseh evropskih drzavah.

Po izkusnjah nisem preprican.
Casovnica zaposlitve sovpada z projekti. In ce je Firma oz njen menagment postiman potem zadeva laufa tudi desetletje. Je pa res da tapravi mojster sam menja posel na max max 5 let.

[shevchenko]
> Ko pa slovenski učenci in učitelji alike slišijo besedo matematika, se razen redkih izjem skrijejo v mišjo luknjo.

To seveda ni res. 100% populacije pa tudi ni potrebno znati matenatike

Nisem vedel, da delaš v Sparu.
Tam imate takšne akcije, da na njih padejo samo nematematiki.

Uporabna naloga:
Danes moraš kupiti za 30 EUR, da dobiš kupon za -10% na naslednji nakup za 30 EUR.
A se ti danes splača na blagajni vzeti še dvojne žvečilne, čeprav jih v osnovi ne žvečiš, ker si nabral robe samo za 29 evrov?

Uporabna naloga:
Danes moraš kupiti za 30 EUR, da dobiš kupon za -10% na naslednji nakup za 30 EUR.
A se ti danes splača na blagajni vzeti še dvojne žvečilne, čeprav jih v osnovi ne žvečiš, ker si nabral robe samo za 29 evrov?

Odvisno od tega, ali mi popust sploh koristi.

Ločujte programerje in razvijalce aplikacij in ne boste imeli problemov z iskanjem kadra. V IT sektorju je zavladala podobna bolezen kot je v slovenskem svetu posla zavladala z napačnim razumevanjem pojma marketing. Po osnovni definiciji so marketingarji vodje projektov, ki se ukvarjao z razvojem novih produktov ali adaptacijo obstoječih na osnovi podatkov o željah trga. Slovenska verzija marketingarja je pa komercialist v takšni ali drugačni obliki. In podobno vzdušje je zavladalo tudi v IT sektorju kjer so vsa dela povezana z softwearom tako ali drugače povezali pod naziv programer, pa čeprav 80% poslov, ki jih IT sektor pod nazivom programer nima veze z programiranjem.

Indijci so pač pripravljeni programirati za manj denarja.

Ja, potem naj angažirajo Indije, pa mirna Bosna. Ampak ne, oni bodo raje jamrali v prazno...

> Ja, potem naj angažirajo Indije, pa mirna Bosna.

Saj jih.

Zakaj pa pol cvilijo ko pečeni odojki?

[izzzy]
Obvezen predmet računalništva v osnovni šoli od 5 razreda naprej, vendar problem bo s plačo.

Ampak, kaj bi pa zajel ta predmet? Računalničarji so kot dohtarji. Jih je nebroj specialnosti. Eni so programerji, drugi hardveraši, tretji za mreže... Zadeva je zelo komplexna. Za običajnega uporabnika je dovolj, da zna uporabljati PC, pa da zna še kaj pošraufati po mašini. Recimo, da potuhta, kakšen RAM paše na matično pa ga sam vtakne v slot. Pa da recimo zinštalira kakšno zadevo, čeprav je bolj ali manj vse p'n'p in to niti ni potrebno, updejta kakšne drajverje ipd.

Sam sem še iz tistih časov, ko smo na faksu imeli računalništvo, pa sem poslušal o i/o enotah in samo debelo gledal, ker še nisem imel kište doma. Prvi comp je bil 486, ki je delal na win 3.0. Ko sem prvič prižgal comp, sem samo čukasto gledal tisto utripajočo črtico na črnem ekranu. Pa smo se vsega sami naučili, step by step, in danes lahko peljem marsikoga scat.

Se spomnim, ko smo imeli na SDK še dosovske programe, pa je bilo treba iti iz vsake aplikacije ven in se logirati v novo (recimo iz čekov v stanje, pa potem v blokade itd.). Sem bil tam med puncami v kontroli eden redkih moških, pa še računalnika se nisem bal, in sem kaj kmalu pogruntal, da je tisto odpiranje in zapiranje programov bv, pa sem potem zjutraj, ko sem zalavfal comp, odprl vsak program v svojem oknu in potem samo z alt+tab preklapljal med njimi. Nekega dne je bil pri nas računalničar in ko je to videl, je samo debelo gledal in zmajeval z glavo. Potem je stroka staknila glave in ugotovila, da s tem ni nič narobe. Potem so "moj" način začeli uporabljati vsi.

S to anekdoto hočem povedati, da je "znanje" računalništva zelo širok pojem, za dobro obvladovanje dela z mašino pa ne rabiš nobene hude izobrazbe, samo veliko prakse, radovednosti in živcev. Danes, v dobi interneta, je rešljiv skoraj vsak problem, ker se da najti skoraj vse informacije.

Jep.
Se spomnim sostanovalca iz studentskih let sicer racunalnicar.
Na vprašanje od kje mu toliko znanja.
Mi je enostavno odgovoril Beri help :).

Sem že kar malo pozabil na to modrost;).

[FIN344308]
> [hostamox]
> Racunalnicarji ste ena redkih intelektualnih profesij kjer se ne rabi neke formalne izobrazbe.

Ker se informacijska tehnologija tako hitro razvija, da je formalna izobrazba večinoma že zastarela.

Verjetno res, a tudi način razmisljanja je pomeben.

Mene je racunalnistvo vedno zanimalo in me še, sam glih kaj daleč nisem prisel.
Do kakih enostavnih tabel in formul v excelu največ.

Ker poznam kako trd je njihov kruh, raje niti ne poskušam zgubljat časa.

Vcasih me sicer ma, da bi kaj ukrenil v tej smeri, a dvomim da lahko sam kaj zanimivega narediš.
Ni npr kot da vzameš par kil železa in zvaris nek okopalnik.
Zanima me npr. robotika v kmetijstvu, a to je verjetno preveč kompleksno za le enega človeka, sploh če ni od foha :).

Matematike uporabljaš toliko, kot je znaš.
prof. Josip Plemelj

Zato pa včasih vidiš kodo, da te nekam prime....

[hostamox]
Do kakih enostavnih tabel in formul v excelu največ.

Excel je izredno uporabna zadeva. Sploh, če se naučiš programiranja v Excelu. Na ta način se da obdelati ogromno podatkov. Jaz ga redno uporabljam za vse živo.

www.google.com/amp/s...423988.amp

[shevchenko]
www.google.com/amp/s...423988.amp

Lubi jezus.
Zdaj pa si predstavljaj, kako je pri nas.
In potem se na osnovi tako "kvalitetnih" podatkov odloča.
In ne gre nič skupaj in ni nič logično.

[shevchenko]
www.google.com/amp/s...423988.amp

Vem za to omejitev. In še: več kot je podatkov in preračunavanja, počasneje deluje. Sem imel situacijo, ko je bil Excel pač edino razpoložljivo orodje (ustreznih namenskih aplikacij nisem imel na voljo), podatkov je bilo po spominu morda kakšnih 20 ali 30 tisoč vrstic v xy stolpcih, od katerih jih je kar nekaj vsebovalo formule (računske, logične), mašina je bila pa bolj za en drek. Zadeva je bila tako počasna, da sem si lahko šel skuhat kavo medtem, ko se je datoteka odpirala. Čez čas se z njo sploh ni več dalo delati na tisti mašini, ker je to mlelo in mlelo v nedogled. Potem sem nadrejenim dal kar hitro vedeti, da se na Excelu ne bomo mogli več šlepati in bo treba plačati razvoj namenske aplikacije ter vse skupaj ustrezno integrirati.

Ampak za hišno rabo je pa Excel krasno orodje. Namesto, da bi računal peš, rukneš podatke v tabelo, vstaviš formule in to je to.

Tvoj primer sicer ni edini zajeb z Excelom. Spomni se famoznih izračunov v zvezi z maketo 2TDK, ko nekdo ni "prilagodil formul". Pa še enkrat so imeli menda podoben zajeb pri Glinščici. Oba primera sta tako lovska, da človek podvomi, da je šlo za zajeb.

old.delo.si/novice/s...dnika.html

www.24ur.com/novice/...-2tdk.html

P.S. Še marsikateri feature ima Excel, ki človeku pije kri. Ena takih je npr. samodejno formatiranje podatkov, pa še bi se našlo. Zadnjič sem pri računanju nekih kontrolnih številk pri referenci RF po modelu 97-10 ugotovil, da Excel lahko računa z največ (menda) 15-mestnim številom. Tako, da del posla opravim z "big number calculatorjem", ki sem ga našel na netu. Ajde, potem sem našel tudi kalkulator teh kontrolnih številk, vendar z njim dobljen rezultat vseeno preverim z Excelom in kalkulatorjem velikih številk, preden ga uporabim.

[jani1974]
Je pa treba znati npr. tudi matematiko.
Ko pa slovenski učenci in učitelji alike slišijo besedo matematika, se razen redkih izjem skrijejo v mišjo luknjo.

Jaz tamali skoz tumbam, da je matematika (koristno) orodje. Tako, kot ne moreš šravfa zašravfat s kladivom, ne moreš ugotoviti ploščine kroga z ravnilom.

V osnovni je bila matematika moja rak rana. Potem sem šel na usmerjeno izobražen štrom, ker tam "ni težka matematika" :))) Tudi tam mi je delala težave. Na faksu sem jo vzljubil, ker smo štartali dobesedno od začetka in sem zafilal vse luknje v znanju od prej, so me pa v srednji z matematiko dovolj matrali, da je bila ta zame na ekonomiji fumis vaginalis.

Problem učenja matematike so pogosto slabi učbeniki (premalo primerov in vaj), slaba razlaga ali slabo predznanje (ali pa kar vse skupaj). Pri matematiki pač ni bližnjic. Kot recimo ne pri jeziku.

Računalništvo je super, res, sploh ne se omejevati na Slovenijo za posle, izguba časa in denarja in veselja, brez heca. Takšen denar, kot služiš kot računalničar iz Slovenije sedaj, ne bi nikdar upal sanjati v Sloveniji. Odlično plačano, globalen doseg, pogovarjaš z ljudmi na stopnji 3. po ranku v korp, pokažeš jim koncepte in potem enoglasno potrdijo, da ima zadeva perspektivo, napreduješ po lestvici kompetitivnosti stopnjo na mesec. Ah, ja, kot topshit freelancer za večkratnike slovenske urnine. Ah, bz :-)

[robi2107]
Problem učenja matematike so pogosto slabi učbeniki (premalo primerov in vaj), slaba razlaga ali slabo predznanje (ali pa kar vse skupaj). Pri matematiki pač ni bližnjic. Kot recimo ne pri jeziku.

Podpišem.
S tem, da je pri matematiki in pri jezikih potreben tudi talent, je fajn, če si vredu starše izbereš.

[proggy]
Računalništvo je super, res, sploh ne se omejevati na Slovenijo za posle, izguba časa in denarja in veselja, brez heca. Takšen denar, kot služiš kot računalničar iz Slovenije sedaj, ne bi nikdar upal sanjati v Sloveniji. Odlično plačano, globalen doseg, pogovarjaš z ljudmi na stopnji 3. po ranku v korp, pokažeš jim koncepte in potem enoglasno potrdijo, da ima zadeva perspektivo, napreduješ po lestvici kompetitivnosti stopnjo na mesec. Ah, ja, kot topshit freelancer za večkratnike slovenske urnine. Ah, bz :-)

Verjamem.
Sam moraš imet pravo znanje .

Ravno zadnjič sem opazil oglas za delo headhunterja v branži računalništva.

Če me spomin ne vara pa je bilo pred leti tudi kar nekaj nategov, ko so fantje zapuščali uvejavljena pidjetja zaradi obljub po visokih zasluzkih pa iz tega ni bilo na koncu nič.

Kar se realnosti tiče so racunalnicarji precej naivni in prehitro zaupajo ljudem.

[shevchenko]
> > Ja, potem naj angažirajo Indije, pa mirna Bosna.
>
> Saj jih.

Zakaj pa pol cvilijo ko pečeni odojki?

Tričetrt Indije blage veze nima o IT, ima pa to v CVju. Še angleščine ne znajo, čeprav je na CVju.
Skratka, kakovost kadra v Indiji je ena velika jeba. Še velike multinacionalke, ki imajo svoje centre v Indiji, tam težko najdejo res prave adekvatne kadre. Tisto nekaj, kar je dobih in odličnih, pa je ponavadi hitro prepeljanih v ZDA.

[ogo]
> [shevchenko]
> > > Ja, potem naj angažirajo Indije, pa mirna Bosna.
> >
> > Saj jih.
>
> Zakaj pa pol cvilijo ko pečeni odojki?

Tričetrt Indije blage veze nima o IT, ima pa to v CVju. Še angleščine ne znajo, čeprav je na CVju.
Skratka, kakovost kadra v Indiji je ena velika jeba. Še velike multinacionalke, ki imajo svoje centre v Indiji, tam težko najdejo res prave adekvatne kadre. Tisto nekaj, kar je dobih in odličnih, pa je ponavadi hitro prepeljanih v ZDA.

Kolikor slisim od kolegov, se je z indijci že marsikdo opekel, ko je skusal IT outsorcat.
Operativno so precej slabi.

Tričetrt Indije blage veze nima o IT, ima pa to v CVju. Še angleščine ne znajo, čeprav je na CVju.
Skratka, kakovost kadra v Indiji je ena velika jeba. Še velike multinacionalke, ki imajo svoje centre v Indiji, tam težko najdejo res prave adekvatne kadre. Tisto nekaj, kar je dobih in odličnih, pa je ponavadi hitro prepeljanih v ZDA.

Tako. Ravno mesec nazaj sem bil z indijcem na sestanku in se je izkazalo, da prodaja kačje olje. Ampak razlagaj to slovenskemu hohstapleraju, ki misli, da so Indijci vrhunski programerji (pa se poceni kao). Angleščina pa polomljen, da bog pomagaj. Se a potem že raje pogovarjam s Slovencem v slovenščini. Kdor hoče programirati, pa brez angleščine itak nima za burek..

Ampak za hišno rabo je pa Excel krasno orodje. Namesto, da bi računal peš, rukneš podatke v tabelo, vstaviš formule in to je to.

Za hišno rabo je seveda ok. Je pa treba vedeti, kdaj ni več ok in to folk, ki je poročen z excelom ponavadi ne ve. Samo to....

[FIN344308]
Jaz imam z Indijci dobre izkušnje. Price performance je v Indiji bistveno boljši, kot v Sloveniji. Pa ne samo v Indiji. Tudi v Evropi (na Balkanu recimo) je boljši, kot v Sloveniji.

Tvoja smola je, da lahko tvoji konkurenti programirajo od koderkoli, tudi iz držav, kjer je življenje cenejše, kot v Sloveniji. Tvoja sreča je pa, da je življenje v Sloveniji cenejše (in tvoja plača nižja), kot v večini zahodne Evrope.

In po drugi strani v ZDA 250 k EUR plače za dobrega razvijalca ni kaj extra.
Lahko tekmuješ v tekmi proti dnu. Samo od dobrih indijskih IT podjetij, nisem dobil kaj cenejših ponudb kot od tistih iz Slovenije. Seveda takih, za katere vem, da projekte speljejo.
Od takih, kjer se prodaja samo head count, pa moneyžderji vidijo samo ugodno ceno na glavo, je pa kasneje samo sranje. Tako kot je kolega tu napisal, še zastopijo te ne in ti ne njih. Izguba časa in denarja.

Najprej si poišči posel, potem daj odpoved, ne obratno. Sam na vhodna vrata korp. težko prideš , zato pač pojdi preko uveljavljenih agencij, ki imajo z njimi pogodbo. Seveda posredovanje ni brezplačno, nma pa smisla govoriti o številkah, ker gre za čisto druge dimenzije. Mazohistom predlog, da še (naprej) delajo za slovenske firme.

Nevermind brutal taxation? Prijatelj: 7000bruto, 3000neto.

"Pred petimi leti smo imeli relativno dober pritok ljudi iz tujine. Zdaj je nastala težava, ker v Srbiji in na Hrvaškem potekajo velike naložbe v IT-podjetja. V Beogradu so podjetja s po nekaj sto zaposlenimi, ki delajo za Poljsko, ZDA, Veliko Britanijo in druge trge. Ti strokovnjaki ne pridejo več v Ljubljano."

Zgornja izjava pove vse oz. jo lahko razumemo kot "Pred petimi leti smo dobili za 1000€ (ali manj) programerja iz Srbije, sedaj pa ti ljudje boljši ali enak denar dobijo v svoji državi, nam pa je zmanjkalo poceni kadra"

[jacktheone]
"Pred petimi leti smo imeli relativno dober pritok ljudi iz tujine. Zdaj je nastala težava, ker v Srbiji in na Hrvaškem potekajo velike naložbe v IT-podjetja. V Beogradu so podjetja s po nekaj sto zaposlenimi, ki delajo za Poljsko, ZDA, Veliko Britanijo in druge trge. Ti strokovnjaki ne pridejo več v Ljubljano."

Zgornja izjava pove vse oz. jo lahko razumemo kot "Pred petimi leti smo dobili za 1000€ (ali manj) programerja iz Srbije, sedaj pa ti ljudje boljši ali enak denar dobijo v svoji državi, nam pa je zmanjkalo poceni kadra"

Vsi bi imeli nemškega ali japonskega delavca za balkansko plačo.
To ni nobena umetnost preprodajat, za to bo zmeraj povpraševanje.
Ampak to ni povpraševanje po storitvah podjetja x, ampak direkt po delavcih. Če bo imelo podjetje y poceni programerje, bodo pač oni prodajali naprej.

Tako da ne more se podjetje x pritoževati, da "je povpraševanje dovolj, da pa ne dobi delavcev". Povpraševanje in ponudba so, kakršni so, potem je pa samo na podjetjih x in y, kako se znajo organizirati, ali so učinkovit in koristen posrednik ali pač ne.