Obvezen predmet računalništva v osnovni šoli od 5 razreda naprej, vendar problem bo s plačo.

[izzzy]
Obvezen predmet računalništva v osnovni šoli od 5 razreda naprej, vendar problem bo s plačo.

Ampak, kaj bi pa zajel ta predmet? Računalničarji so kot dohtarji. Jih je nebroj specialnosti. Eni so programerji, drugi hardveraši, tretji za mreže... Zadeva je zelo komplexna. Za običajnega uporabnika je dovolj, da zna uporabljati PC, pa da zna še kaj pošraufati po mašini. Recimo, da potuhta, kakšen RAM paše na matično pa ga sam vtakne v slot. Pa da recimo zinštalira kakšno zadevo, čeprav je bolj ali manj vse p'n'p in to niti ni potrebno, updejta kakšne drajverje ipd.

Sam sem še iz tistih časov, ko smo na faksu imeli računalništvo, pa sem poslušal o i/o enotah in samo debelo gledal, ker še nisem imel kište doma. Prvi comp je bil 486, ki je delal na win 3.0. Ko sem prvič prižgal comp, sem samo čukasto gledal tisto utripajočo črtico na črnem ekranu. Pa smo se vsega sami naučili, step by step, in danes lahko peljem marsikoga scat.

Se spomnim, ko smo imeli na SDK še dosovske programe, pa je bilo treba iti iz vsake aplikacije ven in se logirati v novo (recimo iz čekov v stanje, pa potem v blokade itd.). Sem bil tam med puncami v kontroli eden redkih moških, pa še računalnika se nisem bal, in sem kaj kmalu pogruntal, da je tisto odpiranje in zapiranje programov bv, pa sem potem zjutraj, ko sem zalavfal comp, odprl vsak program v svojem oknu in potem samo z alt+tab preklapljal med njimi. Nekega dne je bil pri nas računalničar in ko je to videl, je samo debelo gledal in zmajeval z glavo. Potem je stroka staknila glave in ugotovila, da s tem ni nič narobe. Potem so "moj" način začeli uporabljati vsi.

S to anekdoto hočem povedati, da je "znanje" računalništva zelo širok pojem, za dobro obvladovanje dela z mašino pa ne rabiš nobene hude izobrazbe, samo veliko prakse, radovednosti in živcev. Danes, v dobi interneta, je rešljiv skoraj vsak problem, ker se da najti skoraj vse informacije.