[alek14]
> [BorutHocevar]
> > [alek14]
> > Ali bodo zelene politike dobile ekonomske podlage pa bomo šele videli. Če ne, bo to zeleni "untergag".
>
> Naredili bi napako, če bi pri spremljanju nemških ekonomskih podlag dali prevelik poudarek ceni elektrike. Posamezniki so sicer glasni, vendar v celovitih analizah nemškega gospodarstva štrom nima ravno vloge terminatorja.
>
> Poleg tega stavijo Zeleni na relativno znosnost nemške zadolžitve. Tu je podatek, da je javni dolg 70% BDP: www.statista.com/sta...oduct-gdp/ Takšen dolg omogoča investicije, potrebne za zasuk.
>
> V članku citirane javnomnenjske raziskave prinašajo predvsem informacijo, da se nemška industrija pripravlja na zeleno kanclerko. Natančneje povedano, pripravljajo se na ostrejše okoljske zahteve. Barva kancerke pomeni samo malo hitrejše ali malo počasnejše spremembe, smer pa je ista.
>
> Najbolj opazna primera takšnega prilagajanja sta VW in ThyssenKrupp, vendar še zdaleč nista edina. Energiewende ni samo elektroenergetika.
>
> Bojim se, da pri nas močno podcenjujemo dogajanje v Nemčiji (in drugod). Primer. Povečanje podnebnega cilja od 40- na 55-odstotno zmanjšanje izpustov nas je ujelo na krivi nogi in čez noč smo dojeli, da TEŠ ne bo mogel delovati do leta 2038. Kaj bo, če bo EU sprejela cilj nemških Zelenih, da naj bo znižanje 70-odstotno?
>
> Pred kratkim sem nekje videl napoved, da se bo evropska težka industrija selila v kraje, kjer bo lahko proizvajala poceni vodik...

Nemci zaenkrat furajo, ker so vse stroške drage elektrike obesili gospodinjstvom. Gospodarstvo je zaenkrat še na konvencionalnih virih pri njih (ekonomsko gledano).
Obstajaja tudi naraščajoči pritisk javnosti, da bi se tudi za gospodarstvo zaračunavala ista cena, kot jo plačajo gospodinjstva, saj je povprečen folk dojel, da so visoke cene za vedno in ne bodo nikoli padle. Stroški samo naraščajo zaradi potrebe po raznih napravah, ki kompenzirajo nestanovitnost vira. Potreba po teh napravah pa narašča z deležem nestanovitnih virov. Torej, elektrika se bo še dražila.

S popolnoma drugega zornega kota, pa je uvedba obnovljivih virov v velikem deležu poskus kršitve drugega zakona tremodinamike. Edine, ki so uspele ta zakon "prekršiti" so rastline, ki zbirajo nestanovitno sončno energijo in jo shranjujejo v ogljikovodike. Ta "kršitev" je mogoča v špici nizkih izkoristkov in nizkih stroškov v hranilnike (ogljikovodike se poceni shranjuje) oz. naprava za hrambo je majhna.
Zelo se splača učiti od civilzacije (rastlin), ki so uspele v tem kar bi mi radi.
Se pravi, cena, da se to da je nizka produktivnost (zakaj že rastline rastejo počasi??), nekaj kar bi pri nas prevedlo na recimo 50x nižjo porabo eksergije in toliko enako nižjo gospodarsko produkcijo.

Drugi zakon termodinamike postavlja dve gnezdeni temeljni omejitvi:

1. Vsi izkoristki pretvorbe notranje kemične ali jedrske energije v delo so manjši od ena. Za toplotne stroje poznamo slavno Carnotovo mejo. Tudi za druge npr. elektrokemične pretvorbe obstajajo taki zakoni z maj znanimi imeni.
2. Vsi ti teoretični izkoristki so dosegljivi v napravah z neskončno nizko produktivnostjo. Ko se viša produktivnost naprave (npr. več kW iz optimalnega, manjšega motorja), se niža izkoristek (Jarzynskijevi fluktuacijski teoremi, 1996-).

Zgornji dve zakonitosti 1. in 2. torej pomenita, da je treba za večanje izkoristkov izdelati večje stroje, ki delajo bolj počasi. Tu se zapletemo še s tretjo zakonitostjo (posledico) 2. zakona termodimanike, da stroji propadajo s časom - njihova entropija narašča do njihove neuporabnosti.

Torej:
1. Večji stroj => večji izkoristek => nižja produktivnost porabe eksergije.
2. Večji stroj več materiala propada s časom, ki zahteva večje vložke eksergije za popravila.

Obstaja torej tako velik stroj, s tako velikim izkoristkom, da škoda, ki jo utrpi zaradi staranja presega lastno sposobnost stroja, da sam sebe obnavlja zaradi nizke produktivnosti.

Tu je težava obnovljivih virov. Z dodajanjem elektrokemićnih hranilnikov postanejo tako velik stroj. Zanimivo se mi zdi, da tega (skoraj) nihče ne vidi. Inženirji skušamo opozarjati na to POMEMBNO zadevo - a družboslovci na oblasti se delajo neumne.

Prehod na obnovljive vire fizikalno ni možen zaradi naših pričakovanj po visoki produktivnosti, ki pa je obnovljivi viri ne omogočajo v temelju.