[hostamox]
Gmo ne poznam toliko.
A kolikor poznam se gre za odpornost na glifosat in pri koruzi za odpornost na hrošča.

Oboje je pomebneje pri gojenju na velikih povrsinah ali monokulturi, ter ko se zasleduje čim nizjo ceno, za izvoz npr.

Mislim, da imamo pri nas že brez gmo se dovolj rezerve v pridelkih.

Z vec tehnologije v kmetijstvu, hočeš nočeš kmet postane le še en clen v verigi, in je kot samostojen obsojen na propad.
Saj ga stiskajo marže na obeh straneh.
Prezivetje je mozno le v obliki nekdanje kooperacije, ko daš svoj cas in prostor v najem podjetju.

Sam vidim problem kmetijstva predvsem v dejstvu, da je postalo zgolj surovinski sektor. Odločili smo se (cela Evropa), da bomo imeli poceni hrano, odprt trg (ki sicer to ni sicer ne bi bilo določenih elemntov kot so bile kvote ipd.) in kompliciran sistem subvencij (ki se mu reče SKP, pri nas pa Razvoj podeželja in podobno, kar so zgolj fancy izrazi za deljenje denarja), s katerim bi naj pridelovalcem nadomestili izpad dohodka zaradi tega. Tudi evropski trg pa zajema elemente kot so dumping in nepoštene trgovske prakse. Vse skupaj je rezultiralo v bizarnosti kot so dajanje subvencij za uničenje pridelka ali zapiranje tovarn. Precej se gibljem v kmečkih krogih in venomer poslušam, kako kmet dobi najmanjši delež pogače in da je trgovina največji profiter.
Pri nas smo pri prvi privatizaciji dali zadrugam v last 46% živilsko predelovalne industrije, pa so zadružniki (zadruge pa so v lasti kmetov) tako dobro gospodarili, da so dandanes lastnik le še redko kje (vsa čast izjemam). Vse se začne in konča pri lastništvu, če bi kmetje bili solastniki trgovin in predelovalnih tovarn (ki jih je itak ostalo malo), bi bili deležni deleža od celotne pogače, tako pa dobijo samo drobiž.

[rx170]
> [hostamox]
> Gmo ne poznam toliko.
> A kolikor poznam se gre za odpornost na glifosat in pri koruzi za odpornost na hrošča.
>
> Oboje je pomebneje pri gojenju na velikih povrsinah ali monokulturi, ter ko se zasleduje čim nizjo ceno, za izvoz npr.
>
> Mislim, da imamo pri nas že brez gmo se dovolj rezerve v pridelkih.
>
> Z vec tehnologije v kmetijstvu, hočeš nočeš kmet postane le še en clen v verigi, in je kot samostojen obsojen na propad.
> Saj ga stiskajo marže na obeh straneh.
> Prezivetje je mozno le v obliki nekdanje kooperacije, ko daš svoj cas in prostor v najem podjetju.

Sam vidim problem kmetijstva predvsem v dejstvu, da je postalo zgolj surovinski sektor. Odločili smo se (cela Evropa), da bomo imeli poceni hrano, odprt trg (ki sicer to ni sicer ne bi bilo določenih elemntov kot so bile kvote ipd.) in kompliciran sistem subvencij (ki se mu reče SKP, pri nas pa Razvoj podeželja in podobno, kar so zgolj fancy izrazi za deljenje denarja), s katerim bi naj pridelovalcem nadomestili izpad dohodka zaradi tega. Tudi evropski trg pa zajema elemente kot so dumping in nepoštene trgovske prakse. Vse skupaj je rezultiralo v bizarnosti kot so dajanje subvencij za uničenje pridelka ali zapiranje tovarn. Precej se gibljem v kmečkih krogih in venomer poslušam, kako kmet dobi najmanjši delež pogače in da je trgovina največji profiter.
Pri nas smo pri prvi privatizaciji dali zadrugam v last 46% živilsko predelovalne industrije, pa so zadružniki (zadruge pa so v lasti kmetov) tako dobro gospodarili, da so dandanes lastnik le še redko kje (vsa čast izjemam). Vse se začne in konča pri lastništvu, če bi kmetje bili solastniki trgovin in predelovalnih tovarn (ki jih je itak ostalo malo), bi bili deležni deleža od celotne pogače, tako pa dobijo samo drobiž.

Saj veš koliko pametnega korporativnega upravljanja je v Sloveniji in zadruge niso izjeme.
Ne bi tu ocital le lastnikom temveč tudi upravljalcem, ki so vse preveckrat delali za svoj račun.