vsaka mu je na mestu...

" monetizirani fiskalni primanjkljaji" , to je tiskanje denarja. No, tudi ni res njegvoa trditev, da bo le ena tretjina državne pomoči dosegla namen v potrošnji, da bo pa ostli del namenjen pokirvanju preteklih minusov???? Ti minusi so tudi bili potrošnja, že pred tem....Sicer bi bilo še slabše, verjetno. In, ko so minusi preteklosti pokriti, se zgodba ponavlja, spet bodo imeli limite in minuse, torej potrošnja bo, saj morajo živeti. Lep dan.

[bigl]
" monetizirani fiskalni primanjkljaji" , to je tiskanje denarja. No, tudi ni res njegvoa trditev, da bo le ena tretjina državne pomoči dosegla namen v potrošnji, da bo pa ostli del namenjen pokirvanju preteklih minusov???? Ti minusi so tudi bili potrošnja, že pred tem....Sicer bi bilo še slabše, verjetno. In, ko so minusi preteklosti pokriti, se zgodba ponavlja, spet bodo imeli limite in minuse, torej potrošnja bo, saj morajo živeti. Lep dan.

Kakšna bo obrestna mera na slovenske desetletne obveznice na koncu leta 2021,2022,2023... je vprašanje, ki bi moralo mučiti slovensko vlado pa je ne muči, ker se bo brezskrbno zadolžila ne glede na ceno, lahko bi zmanjšala proračunske odhodke. Obresti na ameriške državne obveznice rastejo in se bo rast prelila čez lužo. Masovno zadolževanje nam ne bo prineslo občutne gospodarske rasti, bo pa državo pahnilo v dolžniško suženjstvo.

Kje finančno sploh smo? Šele nova vlada po volitvah naslednje leto bo to realno ugotovila. Z najnovejšim zvišanjem najnižjih pokojnin bo največ pridobila Levica, ki je s tem finančno nepremišljenim predlogom uspela in pridobila nekaj deset tisoč novih volivcev, kar ji bo omogočilo oblikovanje nove vlade.

Se stinjam z Roubinijem. Nekje pač je točka, ko je treba reči: Dosti je!. Le del državne zadolžitve doseže namen, v bistvu se rešuje pregreti finančni trg.

Hvala bogu, da smo pri nas privatizirali banke in da imajo te konzervativen pristop pri dajanju kreditov. Zaradi tega smo sedaj v Slo na boljšem kot leta 2009.

Država se je zadolžila upajoč, da čez krizo nekako preveslamo. In tudi smo.

Vendar bo cena za to precejšnje strukturno neravnotežje v proračunu zaradi enormno zvišanih plač ne eni strani in zaradi subvencij v zeleno energetsko politiko na drugi. Nekih tem, kot je predelava odpadkov, pa se doslej sploh še nismo lotili. Infrastrukturno pa capljamo glede na potrebe.

Torej za naprej bo treba nujno zaustaviti stampedo rasti plač v JS in uvesti kontrole upravičenosti plač.

Potrebno je izvesti mnoge reforme, ta vlada pa skupaj s to opozicijo niso zmožne izvesti niti R od reforme. Gospodarstvo bo moralo sodelovati pri kreiranju državne politike, saj ne more, kot doslej, le mižati in upati, da ji bo s strani države kaka drobtina padla na mizo.

Sedanji politki, brez izjeme, levi in desni, so brez vizije. So se docela izpeli. Še Šircelj ravna kot en birokrat...