Večna dilema je, kakšne kadre se potrebuje v bodočnosti. Tega pa ne zna nihče napovedati, saj recimo vsi vemo, da so ekonomske napovedi za 5 let vnaprej precej manj zanesljive kot prislovično neznesljive srednjeročne vremenske.
Preden se začne razprava o nepotrebnih 39% na družboslovju se je potrebno povprašati, kakšni so pa trendi na svetu in v naši širši skupnosti in okoliških državah. V današnjem Dnevniku je prikazana tabela, ki kaže, da Slovenija ne iztopa po deležu družboslovcev; delež družboslovcev, umetnikov in humanistov je izrazito pod povprečjem EU-27, (39% proti 43,6%). V naravoslovju in tehniki pa izrazito nad povprečjem EU-27 (37% proti 25,4%). Slovenija pa izstopa v dveh kategorijah, o kateri zdravstveni minister sploh ne govori, podhranjenost v zdravstvu in sociali (10% proti 13,7%, da ne omenjamo Finske kjer je delež 21,9%) in podhranjenost v izobraževanju (7% proti 10,3%). No v tej kategoriji ni čisto jasno, koliko družboslovcev in humanistov dela kasneje v pedagoških poklicih.
A vsekako se vidi, da razcepljena osebnost minister za zdravje in predsednik vlade absolutno ne poznata razmer v visokošolskem izobraževanju in je vse rovarjene samo posledica zadržanje ukrepa za "koronsko" omilitev pogojev za akreditacijo nepotrebne Nove univerze, ki zanimivo vzgaja same težkozaposljive kadre, vsaj tako trdi shizofrenik, kaj shizofrenik, njega dajetjo 3 osebnosti (minister, predsednik, vodja stranke z določenimi inetresi).
Druga stvar, na kar nakazuje avtor, je pa kako narediti študij bolj resen, brez vpisovanja zaradi statusa. V to smer mora vlad razmišljati (če je sploh sposobna) in ne v število vpisov. Končno bodo tisti, ki bodo hoteli na določeno smer pač preprosto glasovali z nogami.

[MarijanMacek]
Večna dilema je, kakšne kadre se potrebuje v bodočnosti. Tega pa ne zna nihče napovedati, saj recimo vsi vemo, da so ekonomske napovedi za 5 let vnaprej precej manj zanesljive kot prislovično neznesljive srednjeročne vremenske.

Žal je tole pri nas še kar zelo enostavno napovedati. Namreč potrebe čez 5 let.
Ko sem študiral jaz, smo mladina takrat večinoma študirali tehniko. Ko sem šel na zahod na izmenjavo, sem se čudil, ker so bili tam vsi družboslovci.

Sem mi zdi, da žal še vedno toliko zaostajamo, da samo poglejmo, kaj zdaj študirajo v z. Evropi in ZDA. To bo pri nas čez 5 let.

Morda res ne vemo, kaj bomo potrebovali v prihodnosti - oz. je za to potrebna malo kompleksnejša analiza in razmislek.
Zagotovo pa vemo, česa - že danes in zadnja desetletja, iz leta v leto več - NE potrebujemo! Ali je tako težko pogledati, kakšnih izobrazb so tisti na Arbeitsamt-u?
Sam sem tako diplomski kot podiplomski študij končal v tujini - in tam, sploh v anglosaksonskem svetu, je zelo uveljavljeno in cenjeno rangiranje univerz. In v teh postopkih ima posebej veliko težo - gotovo je imelo zame, ko sem se odločal - a) kakšen % diplomantov v 6 mesecih po končanju študija najde zaposlitev in b) kakno povprečno letno plačo lahko po petih letih od končanja študija pričakujejo. Oz. neka variacija na zgornjo temo...
Morda pa zato, ker sem plačal svoj denar - in to ne majhen - pa me je to še kako zanimalo. Če je pa zastonj...
Pri nas pa se VSAK, še tako plašen poizkus rangiranja, zatrt v kali. Spomnite se samo pred leti, ko je nekdo, na osnovi javno dostopnih podatkov, poizkušal narediti neke lestvice srednjih šol.
Nisem politik in odkrito rečeno se mi gabi nivo teh (tako "progastih" kot "pikčastih", kot bi rekel Črt), ki nas predstavljajo. A ni pa potrebno prav VSAKO idejo, ki gre v neko vsaj načelno pravo smer - in to prevetritev števila vpisnih mest s potrebami trga dela po moje je - popljuvati že v štartu...

[MarijanMacek]
Večna dilema je, kakšne kadre se potrebuje v bodočnosti. Tega pa ne zna nihče napovedati, saj recimo vsi vemo, da so ekonomske napovedi za 5 let vnaprej precej manj zanesljive kot prislovično neznesljive srednjeročne vremenske.

Dobro vemo, da bodo rabili naravoslovce in ne toliko družboslovcev. Tukaj ni nobene dileme.

omilitev pogojev za akreditacijo nepotrebne Nove univerze,

To te najbolj moti. Da obstaja konkurenca naši partijski FDV.

[MarijanMacek]
Večna dilema je, kakšne kadre se potrebuje v bodočnosti. Tega pa ne zna nihče napovedati, saj recimo vsi vemo, da so ekonomske napovedi za 5 let vnaprej precej manj zanesljive kot prislovično neznesljive srednjeročne vremenske.
Preden se začne razprava o nepotrebnih 39% na družboslovju se je potrebno povprašati, kakšni so pa trendi na svetu in v naši širši skupnosti in okoliških državah. V današnjem Dnevniku je prikazana tabela, ki kaže, da Slovenija ne iztopa po deležu družboslovcev; delež družboslovcev, umetnikov in humanistov je izrazito pod povprečjem EU-27, (39% proti 43,6%). V naravoslovju in tehniki pa izrazito nad povprečjem EU-27 (37% proti 25,4%). Slovenija pa izstopa v dveh kategorijah, o kateri zdravstveni minister sploh ne govori, podhranjenost v zdravstvu in sociali (10% proti 13,7%, da ne omenjamo Finske kjer je delež 21,9%) in podhranjenost v izobraževanju (7% proti 10,3%). No v tej kategoriji ni čisto jasno, koliko družboslovcev in humanistov dela kasneje v pedagoških poklicih.
A vsekako se vidi, da razcepljena osebnost minister za zdravje in predsednik vlade absolutno ne poznata razmer v visokošolskem izobraževanju in je vse rovarjene samo posledica zadržanje ukrepa za "koronsko" omilitev pogojev za akreditacijo nepotrebne Nove univerze, ki zanimivo vzgaja same težkozaposljive kadre, vsaj tako trdi shizofrenik, kaj shizofrenik, njega dajetjo 3 osebnosti (minister, predsednik, vodja stranke z določenimi inetresi).
Druga stvar, na kar nakazuje avtor, je pa kako narediti študij bolj resen, brez vpisovanja zaradi statusa. V to smer mora vlad razmišljati (če je sploh sposobna) in ne v število vpisov. Končno bodo tisti, ki bodo hoteli na določeno smer pač preprosto glasovali z nogami.

... čuj, dokler bo Jambrekova mašina sl.wikipedia.org/wik...a_univerza za cuzanje davkoplačevalskega denarja iz Nove Gorice "hišna" univerza za intelektualce iz SDS in bo njihov agitator Matej Avbelj rektor univerze, o (ne)potrebnosti najnovejše Nove univerze in (ne)zaposljivosti njenih diplomantov res ni treba dvomit ...

P.S.: šele pred kratkim sem opazil, da se ugledni profesor za evropsko pravo Matej Avbelj pod svojimi kolumnami na Financah ne podpisuje z "Matej Avbelj je profesor za evropsko pravo na Fakulteti za državne in evropske študije", ampak se po novem tudi za nazaj - če pozabim na Fakulteto za slovenske in mednarodne študije, WTF so državne in evropske študije ? - podpisuje z "Matej Avbelj je profesor za evropsko pravo na Novi univerzi" ...