Dober članek, relevanten za vse ki delajo v startupih, ki so v tuji lasti*. Je pa članek preveč nerazumljivo napisan in se splača zadeve malo poenostavit:

1. Delniška opcija je pravica nakupa po vnaprej določeni (diskontni seveda) ceni. Ko zaposelni dobi delniške opcije v resnici še ni prejel nobene vrednosti, zato na tej točki še ni nobene davčne obveznosti.

2. Ko zaposleni svoje opcije "exercisa" oz jih izvede (to se večinoma zgodi če je podjetje prodano al če zaposleni odide iz podjetja), torej ko zaposleni kupi delnice po diskontni ceni, pa nastane davčna obneznost: država smatra razliko med diskontno ceno delnice in "tržno vrednostjo" delnice (me prav zanima kako to FURS določi za tuje firme) za nagrado, ki pa je obdavčena enako kot plača (dohodnina + prispevki zaposlenega + prispevki delodajalca (aka bruto-bruto)). V praksi za tiste, ki so že s plačo v najvišjem dohodninskem razredu je efektivna obdavčite nekje 70%.

3. Torej obveznost plačila dajatev nastane ko je zaposleni delnice kupil po diskontni ceni. Kar predstavlja težavo: zaposleni ni prejel še nobenega denarja, ravno nasprotno: ravnokar je plačal nakup delnic (sicer po diskontni ceni).

4. Če zaposleni kasneje te delnice proda se razlika med "nabavno" ceno (hmm, v zakonu nikjer ne piše katera cena je to: opcijka cena ali tržna cena ki jo določi FURS ob nakupu?) in prodajno cena smatra za kapitalski dobiček in se obdavči za 27,5%.

Pa še ta neumnost: če opcije podeli tuje podjetje (ki nima sedeža oz predstavništva v Sloveniji, kar pomeni da ne spada pod jurisdikcijo FURSA), potem zaposleni plača iste dajatve (dohodnina + prispevki), prispevke delodajalca (cca 17%) pa tuje podjetje ne plača. Torej pomeni da so delniške opcije za Slovenska podjetja za 17 dražje kot za tuja podjetja (ki nimajo hčerinskega podjetja v Slo, ker v tem priemru teh 17% FURS terja od tega Slo podjetja).

Skratka: Slovenskim davčnim zavezancem opcij se zaradi davčnega tretmaja ne splača imeti. Država pa naj še naprej naklada da podpira podjetništvo, tuje investicije in nagrajevanje zaposlenih.


* v formalno tuji lasti je tudi večina "slovenskih" startupov, ki je prejela investicijo iz tujine. Razlog je preprost: iz pravnih razlogov večina resnih tujih investitorjev ne bo investirala po pogodbi, kjer se spori rešujejo pred slovenskimi sodišči. Posledično ima večina slovenskih startupov sedež v tujini.