[Cave_canem]
> [Mleben]
> Ne vem, ne izgleda mi realno, čeprav bi bilo nujno. Preprosto, ni energije za to. Samo branimo položaje in skrbimo, da se v bitke v stilu prve svetovne vojne, ko so bila bojišča na istem mestu leta, ne vrine še tretji. Morda nam manjka energije, morda smo v resnici zadovoljni s tem kar imamo, ali vsaj nismo preveč nezadovoljni, morda apatični in si ne želimo hudih problemov, ki bi jih sprememba mnogom prinesla.

Ne vem, če je realno ali ne, a vredno bi bilo poskusiti, v nasprotnem primeru smo dejansko obsojeni na močvirje. Kako poskusiti priti iz tega - ne vem.
Marsikdaj se mi zdi, da tak status quo in v zgodovini utemeljena (res?) delitev ustreza večini pripadnikov obeh političnih strani - tako se vsakič znova lahko špikajo in se ne premaknejo nikamor, kar je seveda lagodno. Ljudstvo iz tega ni izvzeto, nikakor.
Lustracija takoj po letu 1990 bi po mojem mnenju res ogromno pripomogla, a ta vlak je nepovratno zamujen.
Torej, kako dalje? Kako dalje brez trenutne sila težke politične prtljage?

Je treba delati naprej. Dalje je treba od tu kjer smo, ne od leta 40 ali kakšnega drugega. Zgodovino je treba poznati, a zato, da se izognemo ponovitvi napak. Nujne bodo spremembe volilnega sistema. Nujno bo potrebno spremeniti moč in vpliv JU in njenih sindikatov, v vsaj podobno recimo Nemškim razmeram, kjer sindikati gospodarstva, lastniki in država kreirajo politike, delovno zakonodajo, finance, davke. Ne pa kot pri nas, kjer to navezo sestavljajo kar država kot delodajalec, državni (JU) sindikati in parlament, velikokrat v isti osebi, se torej pogajajo sami s seboj. Nujno bo potrebno spremeniti zakonodajo, da bo podpirala lastnino in lastnika pred dolgom in dolžnikom, da sodbe ne bodo več v imenu ljudstva na primer. Najtežje pa bo spraviti v okvire novega ravnanja stare UDBAške naveze in vplivnežev z ozadja. Možnosti?