Ja Bravo Vinci za komentar. Tudi sam že nekaj časa trdim, da Slovenija ne bo dosegla večjega napredka, dokler ne bo srednji sloj bistveno bolj plačno razslojen. Enostavno ne moremo graditi upešne družbe z 5 dohodninskimi razredi. Potrebno bo srednje območje prihodkov bistveno bolj razvleči in davčno eskponencialno progresijo zamenjati vsaj z linearno. Bruto stroški delodajalcev so za vrhunske kadre enostavno previsoki. Zaradi toge delovne zakonodaje se delodajalci pri višanju plač potem tudi bojijo pritiskov s strani drugih delavcev, kar potem za delovno klimo v podjetjih ni dobro. LP, F

Sem bil v življenju zaposlen, direktor in lastnik. S podjetništvom sem začel leta 2006, na svojem sem pa recimo od leta 2011. Delal sem in še vedno delam s korporacijami kot so Philips, Michelin, Allianz in še cel kup drugih manjših mednarodnih firm pretežno iz Avstrije in Nemčije. Nikoli se noben ni pritoževal nad davki v Sloveniji, tudi nad visokimi plačami ne, ker so pri njih davki približno enaki, nivo plač pa višji.

Pa v svojem življenju sem 10 let delal tudi v financah na področju kapitalskih transakcij in prestrukturiranj firm in so moje izkušnje takšne, da se s temi visokimi davki v Sloveniji obremenjujemo samo Slovenci. Za korporacije, ki selijo proizvodnjo nekam, sta pomembna pretežno dva faktorja: (1) Skupna masa plač in (2) državne subvencije.

Za korporacijske davke jim je vseeno, ker preko mahinacij s transfernimi cenami prenašajo dobiček v državo, kjer ima skupina sedež, kar ni nujno država z najnižjimi davki. Vseeno jim je tudi, kakšne so plače strokovnega kadra, ker ne predstavljajo pomembnega deleža v masi plač v proizvodnji. Da plače strokovnega kadra niso relevantne pri odločanju nakazuje tudi to, da firme zelo redko preselijo razvoj v cenejše države - seli se samo proizvodnja.

[Vinci]
Sem bil v življenju zaposlen, direktor in lastnik. S podjetništvom sem začel leta 2006, na svojem sem pa recimo od leta 2011. Delal sem in še vedno delam s korporacijami kot so Philips, Michelin, Allianz in še cel kup drugih manjših mednarodnih firm pretežno iz Avstrije in Nemčije. Nikoli se noben ni pritoževal nad davki v Sloveniji, tudi nad visokimi plačami ne, ker so pri njih davki približno enaki, nivo plač pa višji.

Pa v svojem življenju sem 10 let delal tudi v financah na področju kapitalskih transakcij in prestrukturiranj firm in so moje izkušnje takšne, da se s temi visokimi davki v Sloveniji obremenjujemo samo Slovenci. Za korporacije, ki selijo proizvodnjo nekam, sta pomembna pretežno dva faktorja: (1) Skupna masa plač in (2) državne subvencije.

Za korporacijske davke jim je vseeno, ker preko mahinacij s transfernimi cenami prenašajo dobiček v državo, kjer ima skupina sedež, kar ni nujno država z najnižjimi davki. Vseeno jim je tudi, kakšne so plače strokovnega kadra, ker ne predstavljajo pomembnega deleža v masi plač v proizvodnji. Da plače niso relevantne pri odločanju nakazuje tudi to, da firme zelo redko preselijo razvoj v cenejše države - seli se samo proizvodnja.

tako je.

Ker pri nas je direktorsko ali vodstveno mesto preveckrat razumljeno kot nagrada in ljudje na teh mestih si to tako tudi razlagajo. V resnih firmah je bit vodstven kader stresno.

ko sem nazadnje uletel v pisarno direktorja, je igral igrice na telefonu. ampak ajde je res, je stresno. so mi ponudili vodstveno pozicijo, pa sem gladko zavrnil, ampak ne zaradi stresa, ampak ker enostavno nisem za to in vem, da bi popizdil...

[Vinci]
Nikoli se noben ni pritoževal nad davki v Sloveniji, tudi nad visokimi plačami ne, ker so pri njih davki približno enaki, nivo plač pa višji.

gre za to, da so eno resne firme, drugo pa nivo jokanja tule na forumu. ocitno so tole neki mali espeji, ki so pac zivljenjsko odvisni od tega, da prodajajo ideje, kako je nujno potrebno, da delajo slovenec za drobiz.

pri nas je ze precej ljudi, mladih, zelo sposobnih, zapustilo firmo. pac lastnik jih ne zna ustrezno nagraditi in ko vidijo, koliko je ura, spizdijo. razmerje med sposobnimi in nesposobnimi je posledicno cedalje slabse.

[PyotrNovak]
Prijatelj vrhunski programer: 3000 na roko, firma 7000 vseh mogocih bruto bruto brut...
Zamenjal firmo za eno takih ki so v Slo nevidne, delujejo po celem svetu v igralnistvu in ima se dosti visjo placo.
KOLIKO firm v proizvodnji si to lahko privosci? 0,000001% ali manj?

Možno ampak tudi to vse še ni plafon, verjetno nima smisla, da razlagam;
ne boste verjeli ali pa boste preveč favš in boste pokasirali čir na želodcu.

ja..pa tako radi jih imamo....tam zascita izdelka nic ne velja...kopirajo..kradejo....

Prijateljev sin je v UK pri borzni druzbi programer. Mislim da ima okrogq 250.000 letno. Zgleda pa kot heavymetalc, lasje do srede hrbta in tetovaze. Je pa prej delal pri najboljsih svetovnih firmah.
Vem kam gredo lahko place pri sistemih kjer cenijo znanje.
NIKOLI nisem nevoscljiv posteno zasluzenega denarja.

Upam da sem pravilno zastopil tvoj odgovor.

PA saj TO pisem. Ce NI olajsav za vlaganja v osnovna sredstva, NI variabilne amortizacije, NI proste izbire zavarovalnih razredov, placilo po fakturirani realizaciji ki te lahko ubije, nefleksibilno zaposlovanje,odkrito krsenje zakona s strani DURS, itd
KJE na svetu dobis akontacijo za 30% na BRUTO od prejsnjega leta, ki jo MORAS placat.
Se mi je to zgodilo 1990 ali pa 91. DVE leti sem delal kot nor da smo preziveli.
Sem se pogovarjal s kolegom ki je MORAL placati cca 2 miljona mark. Odpustil je 20 ljudi, obdrzal 8: delal je elektromehanske stroje za medicino za US.
Kdor je tule majhen podjetnik je N O R.
Kdor ni toliko let not kot majhen podjetnik, sploh ne ve kaj nam delajo.

[kren]
> [Vinci]
> Plačna uranilovka, ki jo zagovarjaš, je več socializma.

Od kje ti ideja, da zagovarjam plačno uravnilovko? Že ves čas trdim, da plače določa trg. Lastnik podjetja, ki bi svojim zaposlenim plačeval bistveno višje plače, kot konkurenca, pač ne bi dolgo obstal na trgu.

Če zagovarjaš princip, da ne daš zaposlenemu boljše plače kljub visoki produktivnosti, ker ti ni treba, je to v bistvu uravnilovka. Definicija uravnilovke je namreč izenačevanje osebnih dohodkov ne glede na količino in kakovost dela. V Dewesoftu ustvarijo 80.000 evrov čistega dobička na zaposlenega, dejavnost ustvari 8.000 evrov čistega dobička na zaposlenega. Dewesoft plača zaposlenim malenkost več od povprečja dejavnosti, ki ima desetino njihove produktivnosti. Uravnilovka?

Propadejo podjetja, ki imajo input višji od outputa, poenostavljeno izgubaška podjetja. Višino plač je treba gledati v kontekstu produktivnosti podjetja.

[kren]
> Propadejo podjetja, ki imajo input višji od outputa, poenostavljeno izgubaška podjetja.

A si prepričan? Izguba nastane, kadar je output višji od inputa.

Output so izdelki in storitve, input so viri.

[kren]
> [Vinci]
> V Dewesoftu ustvarijo 80.000 evrov čistega dobička na zaposlenega, dejavnost ustvari 8.000 evrov čistega dobička na zaposlenega. Dewesoft plača zaposlenim malenkost več od povprečja dejavnosti, ki ima desetino njihove produktivnosti. Uravnilovka?

Ne. Trg. Že ves čas ti hočem to dopovedati. Trg (torej konkurenca) določa višino plač, ne pa dobiček. Dobiček pripada lastniku podjetja, ne pa zaposlenim in nima veze z višino plač. Po tvoji logiki zaposleni ne bi smeli dobiti plač, ko bi podjetje ustvarilo izgubo.

Kdo so konkurenti Dewesofta? Kakšne imajo plače?

Ne govorim o delitvi dobička, temveč o plačah, ki ustrezajo produktivnosti podjetja. Zgubaško podjetje odpušča, znižuje plače in naposled propade, če jim preobrat ne uspe.

Kar se tiče hardware izdelkov so Kitajci izredno močni, ko govorimo o kopiranju izdelkov. Ko pa je zraven napredna tehnologija, pa seveda ne gre tako enostavno, da bi izdelek kar dal na proizvodno linijo. Dewesoft pa je zgodba o uspehu. Vsi ki tukaj govorite, da se nimajo kam širit, se motite. Doba samovozečih vozil šele prihaja. Avto za avtonomno vočnjo rabi en kup senzorjev in meritev. Tu je niša, kjer bo Dewesoft še zelo rastel.

Vrhunska debata, pohvale vsem!

Z ogromno pripombami se strinjam, davki ter progresija sta nedvomno dve totalno sfaljeni
področji v tej državi, toda rad bi odprl eno podvprašanje, če dovolite:

Nekateri ste omenili, da je bilo med letoma 1990 (1992) ter 1995 še znosno, na začetku mogoče celo top.

Kje in kako se je v davčno-poslovnih predpisih in okolju ter delovanju enforcerjev teh predpisov t.j. birokracije, to vse kazalo? O tem na Financah ni še nikdar noben pisal.