Polnilnico na Norveškem je razneslo zaradi neprimernega ventila, nastala je le materialna škoda. Vodik zelo hitro izhlapi (mnogo hitreje kot bencin ali dizel) in lahko bi celo rekli, da je vsaj na področju vozil varnejša alternativa napram konvencionalnim gorivom (hydrogen.wsu.edu/201...gen-fuel/) četudi zanemarimo raznorazne katastrofe povezane z njihovo logistiko (recimo Deepwater Horizon).

V ZDA vsako leto zgori 5000 (pet tisoč!!) črpalk in v povprečju 2 umreta. Vir: jwkblog.com/wordpres...tion-tips/

Če voda brezglavo odteka, je vsak koš ali celo razbiti vrč dober. Tudi proizvodnja vodika iz OVE bi lahko bil dober primer tega, da se razpršena proizvodnja koristno uporabi. Saj pri shranjevanju energije v metanolu gre med drugim prav tako za možno metodo shranjevanja vodika. V kontekstu mobilnosti, predvsem v sektorju težkih vozil, pa je najbrž bolj smiselno uporabiti vodik v PEM gorivni celici namesto metanola kot mešanice v konvencionalnem gorivu v MNZ oz. z nadaljnjo proizvodnjo npr. bencina, LPG ali biodizla iz metanola. Veliko obeta uporaba DME, vendar je tukaj še veliko nejasnosti.
Izkoristki in brez-emisijsko obratovanje (predvsem v smislu onesnaževal in ne zgolj CO2) ter nivo tehnološke razvitosti zaenkrat govorijo v prid gorivni celici. Metanol je prav tako eden od bolj tržno zanimivih produktov uplinjanja, ki sem ga omenil prej in se z vodikom med sabo nikakor ne izključujeta. To je tudi naš končen cilj, torej proizvodnja goriva iz odpadkov. Treba pa je še omeniti, da se lahko precej znaten delež vodika injicira neposredno v obstoječa plinovodna omrežja, brez večjih investicij ali povečanega tveganja. Za shranjevanje energije v tej obliki pravzaprav ni nobenih zadržkov.

Skratka, gre za široko in kompleksno temo, katere ni možno pavšalno obravnavati na način, kot ga želite predstaviti.