Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Borite se za vsak centimeter zelenih površin okoli hiše
sporočil: 6.570
[kren]To se že, vsak dan kup Slovencev, ki jim geometri z GPSi in geodetska uprava z zamaknjenimi kartami kradejo denar.
> Bojujte se za vsak centimeter zelenih površin okoli hiše
S kom naj se bojujemo? S sosedom?
sporočil: 4.602
Jaz uporabljam glifosat (imam zaloge za 10 let).Še precej bolj učinkovit za zatiranje plevela je naravna mešanica iz alkoholnega kisa in soli. Menda učinkuje tudi vrela voda, samo tega še nisem testiral.
sporočil: 4.602
A to si pa testiral in učinkuje? Samo zmešaš in poliješ po plevelu?Sem letos testiral in čez par ur je plevel že rjav. Huje kot boom efekt. Jaz sem imel tega manj med tlakovci in sem to mešanico natočil v pršilko za rastline.
sporočil: 11.068
[dronyx]Res je, stvar stoprocentno deluje, preverjeno.
>A to si pa testiral in učinkuje? Samo zmešaš in poliješ po plevelu?
Sem letos testiral in čez par ur je plevel že rjav. Huje kot boom efekt. Jaz sem imel tega manj med tlakovci in sem to mešanico natočil v pršilko za rastline.
sporočil: 706
Saj to je res zanimivo. Taka gonja proti glifosatu, kis, ki je
evidentno hujši strup, si pa tudi najbolj zgriženi ekologi še vedno
nalivajo na solato.
sporočil: 36
Strup je le vinski kis, jabolčni kis ne, kot je strup goveja juhca,
zelenjavna ne, kot je strup ketchup, paradižnik ne, kot je strup
(zlasti) alpsko mleko, kozje ne, ...
sporočil: 11.312
Namesto angleske trave pisano zelenico, ki jo pokosis trikrat na
leto. Spomladi zvoncki, trobentice, vijolice, nato regrat,
ivanjscice. Ni lepsega. Nasi sosedje so hoteli imeti zelenico, pa
so z intenzivno nego imeli rjavico namesto zelenice.
sporočil: 4.602
Glifosat je za človeka definitvno najmanj toksičen (kar ne pomeni da ni, gl. zgoraj) od vseh danes znanih alternativ za doseganje istega cilja.Pri teh strupih za rastline ne moreš gledati samo na toksičnost za človeka, ampak tudi za živali. Zlasti so ogorženi tu opraševalci kot so čebele. Kako bi izgledala naša okolica, če bi izumrle čebele, pa si ne želiš vedeti.
sporočil: 1.628
Seveda, tudi gnojiti je treba znati, še posebno če uporabljaš
umetna gnojiva, sicer se trava hitro zažge.
sporočil: 28.025
Zadnja sprememba: crt 31.05.2020 15:36
[alek14]stanje ms:
Zaenkrat je informacija, ki sem jo prejel od naših biologov, da čebele (vsaj pri nas, verjetno tudi drugod) izumirajo, ker se trava pogosteje kosi (tako se dobi malo več trave) in čebele ne morejo do cvetja (ker je prej pokošeno).
- sadovnjaki so bili dokaj ok, ceprav prizadeti od pozebe
- akacija je v glavnem pomrznila
- na njivah je bilo nekaj inkarnatke in repice (konkretno nasa njiva, torej najblizja nasim cebelam, je bila pod inkarnatko)
- travniki letos se niso bili pokoseni
rezultat = cebele se nekako so, zalog medu prakticno ni. pred nami je 2-3 mesece umetnega krmljenja cebel, kar ni ravno super za njihovo zdravje. pa se to pod pogojem, da bo na strnisca mnozicno sejana ajda in bo to pasa v avgustu-septembru, ce pa ne bo, potem je sezone ze konec, ceprav se ni uspela niti dobro zaceti (pobrati se je dalo preostali med od lanske jeseni in sadovnjaka, kar se naredi kot priprava za pricakovano glavno cvetenje v prvi polovici maja, ki pa potem... kot vidimo).
(konkretno nase bodo mogoce celo prosperirale, ce se posrecijo po inkarnatki zasejane soncnice, ampak to je tko... kepa gor po hribu.)
glede na to, kaksna je ponavadi koncentracija cvetja na njivah in sestojih robinije v primerjavi s travniki, bi upal se dodatno zelo dvomiti v hipotezo s travniki.
pozna se pa povecana susnost - bolj pogosta zelo prepricljiva susa v prvem delu leta. to vpliva na intenzivnost cvetenja vsega, naj bo to travnik ali njiva ali drevesa.
to je tretje leto zapored po tem kopitu, tako da cebelarji bolj redimo cebele kot pa pobiramo med. to je ok, ce to pocnes iz veselja (a hobby is a cashflow negative activity), ce bi moral ziveti od tega, pa hm.
po drugi strani so najvecji cebelarji prevazalci, torej gredo s svojo "credo" za paso, kjer se ta nudi (recimo za isto rastlinsko vrsto na razne lege glede na to, kako cveti najprej v nizjih in kasneje v visjih predelih). to je v takih razmerah videti zelo smiselno, ne vem pa, koliko dejansko kolicinsko in bilanco (ker je tudi strosek) zaleze.
sporočil: 2.304
Pozdravljen.
Se bom še jaz priključil debati. Na Ajdovskem se je podnebje v zadnjih desetih letih zelo spremenilo. Burja, ki je ponavadi pihala pozimi, sedaj piha spomladi. Suša in moča prihajata v ciklih! Zime so mile. Pravzaprav jih sploh ni! Pozebe so postale stalnica.
Glede preparatov za zatiranje škodljivcev in plesni pa en primer - navedel bom ime preparata, da boste lahko preverili (in ne zaradi reklame!). Za uničevanje koloradskega hrošča sem od leta 2015 uporabljal Actare 25 Wg. Z letom 2019 so ga prepovedali, ker dokazano škoduje čebelam (pameten kmet nikoli, ampak res nikoli ne škropi, ko so zunaj čebele!!!). Nadomestili so ga s produktom Calypso sc 480, ki je rakotvoren! Pa koga jebe za ljudi! Ne moreš verjet!!!!
lp
Robert
Se bom še jaz priključil debati. Na Ajdovskem se je podnebje v zadnjih desetih letih zelo spremenilo. Burja, ki je ponavadi pihala pozimi, sedaj piha spomladi. Suša in moča prihajata v ciklih! Zime so mile. Pravzaprav jih sploh ni! Pozebe so postale stalnica.
Glede preparatov za zatiranje škodljivcev in plesni pa en primer - navedel bom ime preparata, da boste lahko preverili (in ne zaradi reklame!). Za uničevanje koloradskega hrošča sem od leta 2015 uporabljal Actare 25 Wg. Z letom 2019 so ga prepovedali, ker dokazano škoduje čebelam (pameten kmet nikoli, ampak res nikoli ne škropi, ko so zunaj čebele!!!). Nadomestili so ga s produktom Calypso sc 480, ki je rakotvoren! Pa koga jebe za ljudi! Ne moreš verjet!!!!
lp
Robert
sporočil: 6.658
[rename]Košnja 5 x (ali celo 6 x) se izvaja pravzaprav zgolj na sejanih intenzivnih travnikih, kjer mora biti tudi prehrana ustrezna. Ti travniki so pravztaprav del njivskega kolobarja, res je sicer to slabo, ker ne prenekateri mlečni kmetiji imajo precej enostranski kolobar trava-koruza (oboje pa spada v družino trav). Kar se tiče trajnih travnikov, je s stališča čebel problematična predvsem zgodnja košnja, le ta se pa izvaja zaradi dejstva, da ima večina trav največjo hranilno vrednost v fazi latenja. Sicer je se je poskušalo z nekim ukrepom pozne košnje, toda nekdo, ki rabi krmo, se tega enostavno ne more iti. Priporoča se setev neprezimnih medovitih rastlin na strnišča.
Pri nas ni problem pogosta kosnja....ker tako pogosta pa spet ni (3-4 kosnje), saj kmetje velikih travnikov ne kosijo vsakih 14 dni, tako, kot kosite zelenice okrog his.
Najvecja tezava za cebele je nedvomno varoja, pa tudi gniloba in nepravilno skropljenje sadovnjakov, vinogradov in polj.
Pomanjkanje hrane je resljiv in zagotovo najmanjsi problem, to je bolj tezava cebelarjev, ker ne morejo natociti med za prodajo.
Dopolnitev.
Akacije tudi pri nas ni bilo....je pa letos obilno cvetel javor in je v krosnjah kar bucalo od cebel.
Zdaj cakamo kostanj; upam, da ga ne bo spralo....ce bo vsaj povprecna sezona, bo tudi medu dovolj.
Za hobby cebelarstvo, ne za prodajo.
Kar se tiče akacije (v resnici gre za robinijo) sem že poslušal ekofašiste, ki so trdili, da ni avtohtona, je invazivka in da bi jo bilo treba posekati. Bedarija, že toliko let je tu, da bi s tem naredili več škode kot koristi.
sporočil: 28.025
tudi s stalisca cebel je malo cudno kao v interesu njih vpeljati
zadevo, katere osnova je neonikotinoid...
sporočil: 28.025
[rx170]kot pravis. ona sicer vzame sekanje kot izziv :)
Kar se tiče akacije (v resnici gre za robinijo) sem že poslušal ekofašiste, ki so trdili, da ni avtohtona, je invazivka in da bi jo bilo treba posekati. Bedarija, že toliko let je tu, da bi s tem naredili več škode kot koristi.
sporočil: 2.304
Saj to je to. Sicer je tema glifosat, samo človek preprosto več ne
ve, kaj je prav in kaj ne. Za naše starše je bil alfa in omega DDT
:( (lahko ga namesto šalše potreseš po špagetih!)
lp
Robert
lp
Robert
sporočil: 28.025
pri nas damo na koloradske licinke neem (olje ene indijske rastline
- npic.orst.edu/factsh...emgen.html
), vendar
- to je draga roba in ni ravno za kaj vec kot vrtickarske dimenzije
- ceprav se prodaja pod firmo naravno in potem ljudje ponavadi pomislijo "ja potem pa kar gas", bolj natancen pogled najde stvari a la najvec dvakrat v sezoni tudi pri tej ucinkovini
- ne funkcionira vec, ko se bubice zredijo v pikapolonici podobno obliko
- to je draga roba in ni ravno za kaj vec kot vrtickarske dimenzije
- ceprav se prodaja pod firmo naravno in potem ljudje ponavadi pomislijo "ja potem pa kar gas", bolj natancen pogled najde stvari a la najvec dvakrat v sezoni tudi pri tej ucinkovini
- ne funkcionira vec, ko se bubice zredijo v pikapolonici podobno obliko
sporočil: 6.570
[kren]Samo, kadar dobijo obiske :-)
A predlagaš, da si namesto kisa na solato zlivajo glifosat?
sporočil: 6.570
[alek14]Stara stvar za brez sledu odstranjevati sosedove nasade ob meji.
Mislim, da jelogično, da bi vrela voda lahko delovala, vsaj na zgornji del. Za del, ki je pod zemljo je treba na 50°C še korenine. Morda ne bo praktično.
Moderna alternativa je tudi plinski gorilnik.
Zadeva s kisom in soljo je znana. Zakaj se ne uporablja?Kis je že dovolj, ni treba še soli.
Malo se uporablja predpostavljam zato, da je bil včasih dražji, kot so zdaj te Spar Budget variante in zato naše babice tega niso počele.
Imejte to v obziru, kapljice kisa in alkohola ne smejo v pljuča.Res ne? Se pravi, če se mi je zaradi pomotoma spitega šnopsa zaletelo in je prišel v pljuča, sem si jih poškodoval?
sporočil: 706
[]To je sper en paradoks: vsi podpirajo naravno, a naravni strupi niso nič manj nevarni kot umetni. Oziroma mnogi ti. ekologi govorijo celo da naravna zaščitna sredstva niso strupena. naj mi nekdo pove na kakšen način potem vseeno pobijejo škodljivce če niso strupena. Po njihovem je torej kačji pik manj nevaren človeku (naravni strup) kot recimo glifosat (pa slednjega omenjam samo kot primer trenutno najbolj stigmatiziranega pesticida).
pri nas damo na koloradske licinke neem (olje ene indijske rastline - npic.orst.edu/factsh...emgen.html ), vendar
- to je draga roba in ni ravno za kaj vec kot vrtickarske dimenzije
- ceprav se prodaja pod firmo naravno in potem ljudje ponavadi pomislijo "ja potem pa kar gas", bolj natancen pogled najde stvari a la najvec dvakrat v sezoni tudi pri tej ucinkovini
- ne funkcionira vec, ko se bubice zredijo v pikapolonici podobno obliko
sporočil: 28.025
Zadnja sprememba: crt 31.05.2020 17:43
[kmetovalec]ja, o tem govorim.
To je sper en paradoks: vsi podpirajo naravno, a naravni strupi niso nič manj nevarni kot umetni. Oziroma mnogi ti. ekologi govorijo celo da naravna zaščitna sredstva niso strupena. naj mi nekdo pove na kakšen način potem vseeno pobijejo škodljivce če niso strupena.
druga taka meni smesna "hej narava" pa je, ko ljudje nekaj gojijo, pa ne gre, pa potem nekdo pametno rece "ja bo ze, kako pa v naravi prezivi".
ne prezivi - v naravi je ogromna smrtnost vseh organizmov, zivljenje gre naprej z metodo velikih stevil in ce ti zelis, da pa prav tvojih nekaj komadov necesa zivi in super prosperira, ja potem... je to pravzaprav precej "nenaraven" cilj :)
sporočil: 706
Prvi herbicidi so bili ravno pripravki na derivatih ocetne kisline.
Drugače je vsaka kislina za rastline toksična, če jo uporabiš v
dovolj visoki koncentraciji, sicer pa velja že od Pracelziusa strup
ali zdravilo - odvisno le od odmerka.
Glede vroče vode so Švicarji razvili sistem za zatiranje posameznih plevelov na ekoloških kmetijah. V bistvu gre za visokotlačni pralnik (Wap, karcher), s katerim curek vroče vode (pare) usmeriš v srce rastline in jo v nekaj sekundah skuhaš. Kljub precejšnji podpori raznih okoljevarstvenikov se v praksi nikakor ne uveljavi. Je precej nerodno takšen pralnik (ni ravno majhna zadeva, običajno jih vidite v avtopralnicah) vlačiti po travniku, njivi, zraven še generator za elektriko, pa tudi kar nekaj bencina oz. kurilnega olja pokuri (to ni nič manj ekološko, kot vožnja z avtomobiom)..
Glede vroče vode so Švicarji razvili sistem za zatiranje posameznih plevelov na ekoloških kmetijah. V bistvu gre za visokotlačni pralnik (Wap, karcher), s katerim curek vroče vode (pare) usmeriš v srce rastline in jo v nekaj sekundah skuhaš. Kljub precejšnji podpori raznih okoljevarstvenikov se v praksi nikakor ne uveljavi. Je precej nerodno takšen pralnik (ni ravno majhna zadeva, običajno jih vidite v avtopralnicah) vlačiti po travniku, njivi, zraven še generator za elektriko, pa tudi kar nekaj bencina oz. kurilnega olja pokuri (to ni nič manj ekološko, kot vožnja z avtomobiom)..
sporočil: 6.658
[XTAXA]JAz še imam sadjarske knjige, ki priporočajo zimsko škropljenje z rumenimi sredstvi (dinitroortokrezol -pripravka rumesan in kreosan), ki so bila herbicid, fungicid in insekticid v enem.
Saj to je to. Sicer je tema glifosat, samo človek preprosto več ne ve, kaj je prav in kaj ne. Za naše starše je bil alfa in omega DDT :( (lahko ga namesto šalše potreseš po špagetih!)
lp
Robert
sporočil: 6.658
[]Tiaklopridu (biscaya in calypso) poteče dovoljenje letos avgusta - kar pomeni, da bodo npr. za češljevo grizlico in orehovo muho spet prišli fosforni estri ali pa razni spinosadi (Laser)...
tudi s stalisca cebel je malo cudno kao v interesu njih vpeljati zadevo, katere osnova je neonikotinoid...
Calypso se je sicer propagiral kot pripravek, ki čebelam ne škodi; čeprav so to pripislai nezadostnemu testiranju in da bi naj škodljivi efekt bil povezan z nekimi dolgoročnimi učinki in v primerih ko se uporablja koktajl pesticidov. Včasih smo č. grizlico škropili celo v koncu cvetenja.
sporočil: 6.658
[alek14]Jaz tudi imam še dva 10 litrna kanistra za 4 €/L (pač ugodnost, če si član specializirane zadruge). Za kolobarje okrog mladega drevja bo dober.
>Bojujte se za vsak centimeter zelenih površin okoli hiše
Jaz uporabljam glifosat (imam zaloge za 10 let).
sporočil: 28.025
Zadnja sprememba: crt 31.05.2020 23:23
[sopranos]dalec najvecji problem je zajedalec - varoa, nekaksen klop, ki sesa limfno tekocino in ki v indiji nekako sobiva s cebelami (tako kot recimo trtna us z amerisko trto), odkar se je razsiril skoraj povsod po svetu, pa se mu cebele na drugih lokacijah ne znajo upreti.
A niso čebele ful podvržene boleznim? In da jih je treba zelo paziti.
tu zdaj rabis en vmesni podatek - pomladne-poletne cebele so zelo kratkozive (par tednov), jesenske, ki bodo prezimile do pomladi, pa zivijo par mesecev in njihova naloga bo pomladi druzino vrniti v moc.
klop preluknja cebelo, luknja ne zaraste, cebela postane nadpovprecno dovzetna za druge pizdarije iz okolice, ki bi se jih sicer ubranila. in taka cebela pac ne more preziveti zime in se pomladi nazaj dvigniti populacije. lahko je pa sploh hin ze pred zimo.
metode boja proti temu so... zelo raznolike in mestoma povzrocajo svete vojne med cebelarji, se zlasti pa med cebelarji in veterinarji.
na moji lokaciji je zaenkrat ok pristop mravljincna kislina poleti + oksalna pozimi. do te mere ok, da so dosti vecji problem prej predstavljeni problemi glede pase kot pa to.
izven tega pa cebele niso neka grozno obcutljiva bitja. ko si cisto na startu, se bojis vsake poteze, da ja ne bi kaj zajebal in skodil, scasoma se pa potem navadis, da imajo svojo inercijo in da bi moral kar fejst zajebat, da bi se poznalo.
sporočil: 6.570
[]Ko ste ravno pri tej temi, kako sploh začneš?
izven tega pa cebele niso neka grozno obcutljiva bitja. ko si cisto na startu, se bojis vsake poteze, da ja ne bi kaj zajebal in skodil, scasoma se pa potem navadis, da imajo svojo inercijo in da bi moral kar fejst zajebat, da bi se poznalo.
Jaz imam prostor in voljo, pa bi imel nekaj panjev, za lastno porabo in zato, da bi bilo čebel v okolju več.
To se včlaniš v kakšno čebelarsko društvo pa potem tam dobiš/kupiš roj?
Je kak izpit za naredit?
sporočil: 28.025
Zadnja sprememba: crt 01.06.2020 07:38
[jani1974]gres na tecaj, te prireja drzavna zveza vsako pomlad ponavadi kar zgodaj, so brezplacni in termini na raznih koncih slo so zelo hitro popolnjeni, tako da je dobro spremljati objave na czs.si (primer: www.czs.si/objave_po..._czs/10649 )
Ko ste ravno pri tej temi, kako sploh začneš?
Jaz imam prostor in voljo, pa bi imel nekaj panjev, za lastno porabo in zato, da bi bilo čebel v okolju več.
To se včlaniš v kakšno čebelarsko društvo pa potem tam dobiš/kupiš roj?
Je kak izpit za naredit?
na tecaju predavajo uspesni cebelarji z veliko prakse in povejo vsak malo drugace. to je dobro, ker lahko iz tega sklepas, da cebele ocitno prenesejo marsikaj in si lahko kljub tremi malo pomirjen.
izpita ni.
sicer tezko odneses kaj od tega in tudi od morebitnih knjig, videov etc, ker nimas se nic prakse in s tem konteksta, na katerega bi se prijelo prejeto znanje. pa potem naknadno, kakor delas prakticne korake, reces ajaa... in ti postane kaj za nazaj jasno.
vclanis se v drustvo, s tem dobis tudi mesecno revijo, clanarina je grobo ranga 50 eur letno.
roje dobis pomladi (zlasti maj-jun) ali znotraj drustva ali pri cebelarjih, ki se izrecno ukvarjajo s prodajo druzin. roj tipicno stane tam 30-60, odvisno od velikosti in lokacije, v drustvu dobis tudi kaksnega kar tako.
zaradi rizika prenosa bolezni je naceloma boljse kupiti "suhe cebele", torej res samo roj, kot pa cebele s satjem vred. v vsakem primeru predlagam, da cebele takoj po prejetju "ocistis" z organsko kislino, najraje oksalno, v izogib moznim zajedalcem in glivicnim boleznim.
po potrebi lahko kadarkoli v toplem delu leta dokupis samo matice pri vzrejevalcih, kar stane tipicno 15-25.
registriras panje pri ministstvu, dobis stevilko cebelnjaka in tudi kmetijskega gospodarstva, ce ga nisi imel prej.
tvoje obvenzosti:
- porocanje 2 x letno o stevilu druzin
- skrb za zdravje cebel, da nisi rezervoar pizdarij za okolico
glej tudi:
- www.czs.si/objave_po...o_czs/9248
- www.esola-czs.si/ (neodvisno od tecaja)
- evem.gov.si/info/dov...ovoljenje/