Samo kratek komentar, pa ne zagovarjam nujno pooblaščenke, ker je ta primer strahotno kompleksen. Tudi sicer, čisto iz nekega vrednostnega vidika, se mi zdi antipatična, ker se želi nenehno sončiti v medijskem siju, itd...

 Kot sem razumel ,njeno stališče sloni na dejstvu, da konkurenčni zakon ne more predstavljati podlage za vpogled, hrambo, obdelavo...osebnih podatkov, ki se nahajajo na službenih kompjuterjih.. Dejansko varstvo zasebne sfere delavca ni izključeno samo zato, ker komunikacija poteka preko službenih terminalov (ESČP in primer Malone proti VB).

Konkurenčni zakon on its face predstavlja podlago za poseg v vso dokumentacijo, ki se nahaja na računalnikih, najsi gre za poslovno ali osebno dokumentacijo (referiram se le na sledi elektronskih komunikacij: arhivirani e-maili...). Zdaj pa najpomembneje: komunikacijska zasebnost iz 37. člena Ustave zahteva za vsak poseg države sodno odločbo! To, ali je nosilec pravice iz 37. člena Ustave pravna oseba (poslovna dokumentacija..) v praksi US še ni razrešeno, to, da je lahko fizična oseba (osebna dokumentacija...) je nesporno.  Slovenska posebnost, nemara nerazumna, ampak previdno, ko se sklicujemo na Evropo...Utegne biti res, da je v delu, kolikor to dopušča, konkurenčni zakon v neskladju z Ustavo...Pirčeva se je postavila na stališče, da se ga sploh ne sme razlagati, kot da omogoča vpogled v e-maile, kar sploh ni nerazumno na prvi pogled.

Rešitev za Soršaka: postopek uvede Evropska komisija-  njene uredbe, po vsebini podobne našemu zakonu, ni mogoče izpodbijati niti pred US, pooblaščenka se ne sme vtikati v postopek Komisije...

vuksan je napisal(a):

Samo kratek komentar, pa ne zagovarjam nujno pooblaščenke, ker je ta primer strahotno kompleksen. Tudi sicer, čisto iz nekega vrednostnega vidika, se mi zdi antipatična, ker se želi nenehno sončiti v medijskem siju, itd...

Kot sem razumel ,njeno stališče sloni na dejstvu, da konkurenčni zakon ne more predstavljati podlage za vpogled, hrambo, obdelavo...osebnih podatkov, ki se nahajajo na službenih kompjuterjih.. Dejansko varstvo zasebne sfere delavca ni izključeno samo zato, ker komunikacija poteka preko službenih terminalov (ESČP in primer Malone proti VB).

Konkurenčni zakon on its face predstavlja podlago za poseg v vso dokumentacijo, ki se nahaja na računalnikih, najsi gre za poslovno ali osebno dokumentacijo (referiram se le na sledi elektronskih komunikacij: arhivirani e-maili...). Zdaj pa najpomembneje: komunikacijska zasebnost iz 37. člena Ustave zahteva za vsak poseg države sodno odločbo! To, ali je nosilec pravice iz 37. člena Ustave pravna oseba (poslovna dokumentacija..) v praksi US še ni razrešeno, to, da je lahko fizična oseba (osebna dokumentacija...) je nesporno. Slovenska posebnost, nemara nerazumna, ampak previdno, ko se sklicujemo na Evropo...Utegne biti res, da je v delu, kolikor to dopušča, konkurenčni zakon v neskladju z Ustavo...Pirčeva se je postavila na stališče, da se ga sploh ne sme razlagati, kot da omogoča vpogled v e-maile, kar sploh ni nerazumno na prvi pogled.

Rešitev za Soršaka: postopek uvede Evropska komisija- njene uredbe, po vsebini podobne našemu zakonu, ni mogoče izpodbijati niti pred US, pooblaščenka se ne sme vtikati v postopek Komisije...

Po mojem je stvar lahko bolj preprosta.
Ziga.Debeljak@mercator.si = poslovna pošta
Ziga.Debeljak@gmail.com = zasebna pošta.

Seveda pa Soraškovo delo ni v nacionalnem interesu, zato bo potegnil kratko.
In po volitvah bo odstopljen.

vuksan je napisal(a):

Samo kratek komentar, pa ne zagovarjam nujno pooblaščenke, ker je ta primer strahotno kompleksen. Tudi sicer, čisto iz nekega vrednostnega vidika, se mi zdi antipatična, ker se želi nenehno sončiti v medijskem siju, itd...

Kot sem razumel ,njeno stališče sloni na dejstvu, da konkurenčni zakon ne more predstavljati podlage za vpogled, hrambo, obdelavo...osebnih podatkov, ki se nahajajo na službenih kompjuterjih.. Dejansko varstvo zasebne sfere delavca ni izključeno samo zato, ker komunikacija poteka preko službenih terminalov (ESČP in primer Malone proti VB).

Konkurenčni zakon on its face predstavlja podlago za poseg v vso dokumentacijo, ki se nahaja na računalnikih, najsi gre za poslovno ali osebno dokumentacijo (referiram se le na sledi elektronskih komunikacij: arhivirani e-maili...). Zdaj pa najpomembneje: komunikacijska zasebnost iz 37. člena Ustave zahteva za vsak poseg države sodno odločbo! To, ali je nosilec pravice iz 37. člena Ustave pravna oseba (poslovna dokumentacija..) v praksi US še ni razrešeno, to, da je lahko fizična oseba (osebna dokumentacija...) je nesporno. Slovenska posebnost, nemara nerazumna, ampak previdno, ko se sklicujemo na Evropo...Utegne biti res, da je v delu, kolikor to dopušča, konkurenčni zakon v neskladju z Ustavo...Pirčeva se je postavila na stališče, da se ga sploh ne sme razlagati, kot da omogoča vpogled v e-maile, kar sploh ni nerazumno na prvi pogled.

Rešitev za Soršaka: postopek uvede Evropska komisija- njene uredbe, po vsebini podobne našemu zakonu, ni mogoče izpodbijati niti pred US, pooblaščenka se ne sme vtikati v postopek Komisije...

Dobro napisano. Ravno zaradi tega se ne upam opredeliti, ker ena možganska polovica ŽELI, da se razkrijejo vse morebitne nečednosti pri trgovcih, druga pa pazi, da se to naredi tudi na pravilen način.

Komunikacijsko zasebnost pa lahko izgubimo le enkrat. Prvič. Potem pa je nimamo več.