Nobeden od naših kmetov ne pričakuje banan in agrumov( ker pri nas ne uspevajo v tržnem obsegu) ter sveže zelenjave med decembrom in februarjem. Pričakujem pa od slovenskih kmetov dovolj jagodičastega sadja ( ki se sedaj v doberšnem delu uvaža) pa dovolj domačih konditorskih surovin ( kostanj, orehi, lešniki, rozine, pehtran) ki vse rastejo v Sloveniji, pa dovolj zelišč in tradicionalnih čajev ( vse to raste v Sloveniji), pa dovolj vsega tistega sadja, ki normalno raste v Sloveniji in zelenjave v toplejšem delu leta.
Kaj in koliko se da pridelati vem iz lastnih izkušenj ker imam cca 150m2 velik vrt, pa nisem nevem kako zagrizen vrtičkar, vendar kljub temu pridelam praktično vso potrebo zelenjavo za svoje potrebe v toplešem delu leta in doberšen del sadja ( jabolka, češnje, narelice, slive, ribez), ki ga pokonzumiramo v naši družini v celem letu, praktično stalno kupujemo od sadja edino agrume, zelenjavo pa v zimskih treh mesecih.
In za vse zgoraj našteto tudi če si kmet, ki proizvaja za trg, ne potrebuješ ogromnih plantaž, zadošča že par hektarov, pameten kolobar in tržni pristop ( da prideluješ tisto po čemur je povpraševanje, kar je pa pri zelenjvi relativno enostavno).

Vse je v ceni.

Maline so npr v Bosni po 2 EUR kg.
Kumare v Srbiji lani npr cenejše, kot je kmeta prišla embalaža


Pomembno je trženje se strinjam, a to spet ni core dejavnost. In ko imaš enkrat nekaj zaposlenih obiralcev, prodajalce in se marketing je to že orengi podjetje ne pa kmetija, kjer dela 1 in kaka občasna pomoč.

Vse kar si naštel terja relativno velike kapitalske vložke, tega pa kmetje nimamo
Pri znanju pa pogosto šepa tudi stroka.