Glavno vprašanje je, ali se je leta 2020 splačalo podjetja zaliti z denarjem samo zato, da jih boste leta 2021 postavili pred zid s fiskalnim omejevanjem, višjimi obrestnimi merami in torej dražjim denarjem, ker boste morali zajeziti inflacijo. Kaj torej lahko pričakujemo? Že spet uporabimo prej omenjena avtorja. Inflacija bo pomembno višja od obrestnih mer, ki si jih politika lahko privošči. Presežni dolg v nefinančnem sektorju in presežni dolg držav bo pobrala inflacija. Ker bo rast zaradi usihanja globalizacije in zmanjšanja zaposlenosti upadla, bodo negativne obrestne mere še vedno potrebne. Čeprav bodo centralne banke občutile veliko nelagodje, jih bo politika stisnila

tako. hvala avtorjema in avtorici :)

zadnji stavek tudi demantira, kar bi kdo morda utopicno pomislil na zacetku teksta - da obstajajo neodvisni centralni bancniki. to je bil vedno precej idealisticen pogled, trend pa je vedno bolj proc od njega.

za konec se ponovimo, da ni vsaka inflacija hiperinflacija.

Mislim, da tega v resnici nihče ne misli in je to retorično vprašanje, kot je tudi vse eno teoretično filozofiranje od trenutka QE-ja, ko smo vstopili v svet monetarnega intervecionizma, ki za jajca drži vse krivulje donosnosti držav in krmili cene na premoženskih trgih. Rast se pa - tako kot dreka - na dolgi rok ne da polirati, ker je strukturne narave. Tela razpredanja so pa prijazen šport, da se ljudje počutijo(mo) intelektualno opolnomočene...if it makes you happy...