Dragi dr.

Jaz nimam dr-ja, vem pa kaj je najboljša proticiklična reakcija na take krize, kot je tale s korono.

Delati otroke. Slovenija potrebuje mlado kri. Le te korona tudi pusti pri miru.

Mlade potrebujemo, ker se mi, modrejši, staramo. Po 70-letu pa mnogim že mozag dela le na pol.

Mlade potrebujemo, da bomo kot družba matematično funkcionirali.

Mlade potrebujemo, da bodo stari starši z veseljem živeli dlje. In z veseljem bili komu v korist. Happy happy na starost.

Vse se začne in konča pri ljudeh. Mladi lahko kaj premaknejo (tudi fizično), od mladih rok (20 do 50 let staorosti) smo prej ali slej odvisni...

Če ne moremo imeti lastnih mladih, posvojimo jih... take, ki so kulturno klapajo v naš vzorec...

... država mora imeti predvidene ukrepe za družine. Če ni otrok, ni bodočnosti. In ni države.

Na te vidike smo pozabili in nanje nas mora korona opomniti!

(Ne potrebujemo stanovanja za 4.000 eur /m2, dokler mlade družine nimajo stvari pošlihtanih. Amen.)

(Tale post nima zveze z zelo delikatnim vprašanjem splava, ki se dotika mnogoterih plasti našega bivanja, družbe in prava.)

Brez kompleksnih matematičnih modelov lahko po podjetniško napovemo, da bo število okuženih, ki so odhodek ali strošek, raslo toliko časa dokler dnevno število pozdravljenih, ki so prihodek, ne bo večje od dnevnega števila novih okuženih. Torej, dobiček bomo imeli šele ko bodo prihodki višji od odhodkov. Tole je prelomna točka.

Se strinjam sam v Slo štepajo mlade socialarji kjer jim je matematika samo da drug skrbi za njih

Všeč mi je razlaga o modelih, ki naj bi bili osnova za napovedovanje. Ni jih! Morda nekoč bodo, ko bo IKT dovolj zmogljiva. Hvala bogu, tega ne bom doživel! To si predstavljam kot, da bi IKT bral moje misli in še nekaj deset milijard drugih misli, jih z algoritmi procesiral in na podlagi tega ukrepal.
Všeč mi je izjava, da najboljši modeli nimajo dovolj vhodnih podatkov. To se približa podjetniški iniciativi. Podjetniki se odločajo na podlagi omejenih podatkov in preprosto tvegajo. Nekateri uspejo, večina pa propade. Vsi pa delajo s svojim denarjem. Države ne morejo delati na ta način, ne morejo tvegati, morajo izbrati najbolj optimalno rešitev, saj delajo s tujim denarjem. Kdo pa ve kaj je najbolj optimalna rešitev in to ne danes in jutri, pač pa na srednji in dolgi rok, ko smo vsi mrtvi. Hočem povedati, da države nikoli ne bodo tvegale, zato morajo to vlogo prepustiti posameznikom. Kar morajo narediti je, da tem posameznikom omogočijo čimbolj svobodno, varno in stabilno okolje.