[pobalin]
Čuj, tu ti odgovarjam na tvoj komentar pod zaklenjenim člankom o kitajski komunistični diktaturi in NBA totalitarizmu kapitala.
forum.finance.si/?m=...163&single

Ne morem pisati o vsebini članka, lahko ti pa vsaj čisto malo osvetlim lik in delo avtorja. Sebastijan Kopušar je imel kar nekaj kilometrine v slovenskih medijih, ko ga je nekaj odneslo iz Žurnala v nove poklicne avanture onkraj Atlantika. Od tam se je oglašal kot sodelavec Dela (ne uradni dopisnik, kar stane), to sodelovanje pa se mu je očitno izteklo letos spomladi. Na LinekdIn se hvali s portalom nomad.si,
si.linkedin.com/in/s...r-119b9518
na katerem je pa en velik nič in e-mail naslov. Ta "biznis" si deli s Tadejo Lampret, ameriško dopisnico Pop TV. Zaradi vsega skupaj domnevam, da Kopušarju prav pride vsaka objava in najbrž tudi vsak konvertibilen evro.

Sicer pa Delo ni ostalo samo brez sodelavca v ZDA. Očitno bodo s svojo produkcijsko vitkostjo lahko kmalu konkurirali Financam, vsi skupaj pa peku Mišmašu (če jim bodo medijske vsebine ponoči pisale medijske miške), ker...

> Ta isti časopis je nekdo napolnil z vsebinami, ta nekdo je bil novinar, fotograf, urednik, ta isti članek je nekdo uredil, lektoriral, opremil z grafiko. Res je, da ni stroškov papirja, tiska in distribucije, a ti stroški predstavljajo manjši del stroškov izdelave časopisa. Največji strošek odpade na ljudi, torej tiste, ki ustvarjajo vsebine.
> www.delo.si/mnenja/k...36862.html
>
> Poslovodstvo družbe Delo je zato danes predstavnikoma reprezentativnih sindikatov v družbi in predsednici sveta delavcev predložilo v skupno posvetovanje predlog programa za razreševanje presežnih delavcev. Družba Delo, d. o. o., ima 322 zaposlenih, od tega na novinarskih delovnih mestih 150.
> Ker bo v sam program vključeno večje število zaposlenih, predvsem zaradi reorganizacije, vodstvo družbe upa, da bo lahko ob sodelovanju z obema sindikatoma in svetom delavcev doseglo ustrezne rešitve, ki bodo omilile posledice tega ukrepa, zlasti z mehkejšimi oblikami zmanjševanja števila zaposlenih.
> www.delo.si/novice/s...38765.html

... eh, v Ameriki je demokracija, zato tam lahko brez problemov pljuvaš po Kitajcih ...

P.S.: o vsebini članka ni kaj pisati, ker razen omenjenega pljuvanja po Kitajcih in še nekaj malega po Trumpu v članku ne piše nič ... no, ker pa so Finance - z naročnino jim pomagam - del mainstream medijev evropske demokracije, pa oboje paše kot ata na mamo, tako da si Sebastijan Kopušar daleč od doma - glede na tvoje linke bi si doma bolj težko - zasluži svojo skorjico črnega novinarskega kruha, čeprav nima pojma o strogih pravilih mednarodnih športnih organizacij o (ne)vmešavanju politike v šport ...

[najobj]
čeprav nima pojma o strogih pravilih mednarodnih športnih organizacij o (ne)vmešavanju politike v šport ...

Zgodbo poznam samo zelo površno, ampak kot sem zasledil, se je cirkus začel zaradi nekega twita nekega klubskega aparatčika, ki je izrazil podporo demonstrantom v Hong Kongu, komunistično mati Kitajsko pa vrgel iz tira.
www.bbc.com/news/wor...a-49995985

To seveda ne paše v tvojo tezo o strogih pravilih o nevmešavanju politike v šport. To paše v prepoved posedovanja in izražanja osebnega mnenja. Nekaj drugega bi bilo, če bi ta tip na tekmi mahal s transparentom s to vsebino ali izrabil svoj javni nastop na športni prireditvi za kaj takega. Če se tako 300% skomercializiranemu športu sploh še lahko reče šport...

Meni je cela zadeva blazno všeč, ker imam rad, kadar drek prileti v ventilator in zasvinja en kup posrancev in cajtgajstovskega sranja. Prvo je razvada raznih twitov, da twitajo ves čas o vsem ali čemerkoli. Ker oni pametni. Mi to skromno in ponižno počnemo v mraku tega delavskega kevdra, kot se za navadno rajo spodobi.

Drugo je, da se neka ameriška nacionalna liga zaradi gole pogoltnosti in ekspanzionizma širi na Kitajsko. Tretje je, da se ob enem twitu razkrije vsa gniloba nenačelne a silno donosne kohabitacije najsvetlejše in najboljše totalne demokracije na svetu in največje kapitalistične komunistične diktature na svetu. Kitajskih oblastnikov ne moti vdor ameriške nacionalne košarke v njihov novorestavrirani imperij. Zmoti jih, uboge nežne komunistične dušice, famoznih 140x2 znakov, ki morda sploh niso predrli kitajskega internetnega zidu.

Šport zbližuje, povezuje in plemeniti pa vse to. Dokler en twit ne stopi na žulj glavnim belosvetskim plemenitašem. Trumpi, vsi po spisku!