Na stečaju Thomasa Cooka lahko učimo abecedo učinkovitega kapitalizma, pravne države in sodnega sistema kot imunskega sistema države. Vse skupaj je trajalo kratko, denarja ni, drugi ga niso želeli dati, edina je rešitev hitri stečaj in likvidacija podjetja, ker takšno podjetje mora takoj izginiti s trga, seveda, delavci, ki jih nihče nič ne sprašuje pa na borzo ali sindikalno blagajno in je tako prav. Lastniki so ostali brez vsega.

Kaj bi bilo če bi Thomas Cook bil slovenski s slovenskimi lastniki? Za začetek bi vlada nakazala vsaj 50 milijonov pomoči, sindikat bi mešal drek, čez pol leta bi bila prisilna poravnava, ki bi trajala nekaj let, vlada bi ponovno nakazala 50 milijonov pa še 50, v tem času bi lastniki pokradli iz podjetja ali prodali vse kar je vrednega, potem bi oskubljeno in izropano podjetje prenesli na DUTB, kje bi se za njim izgubila vsaka sled ali bi prišlo do stečaja brez stečajne mase...Seveda za razliko od angleških lastnikov, ki so ostali brez vsega, slovenski lastniki ne samo, da ne bi ostali brez vsega, še zaslužili bi, ker bi od DUTB za nekaj evrov odkupili podjetje očiščeno vse dolgov, vemo, da je to v Sloveniji mogoče, saj za to imamo DUTB. Variant je veliko.