Vseeno mislim, da je slovenski sistem dobrega javnega šolstva za državo, kot je Slovenija bolj primeren. Problem, ki ga imamo in je viden na vsh nivojih izobraževanja je pa problem "zaskrbljenih mamic", ki so s tem zastrupile še "očke". Seveda so se mamicam sinčki že zmeraj smilili, ko so šli v vojsko, ampak v Jugi je pač tako bilo. Kot se jaz spomnim, je bila prva poteza "mamic" v novi državi čim bolj olajšati bivanje v vojski in so zato namesto pasulja kuhali dunajce in pomfri, ob vikendih pa so hodili domov, da so jim mamice z njihovim praškom in mehčalcem oprale oblačila. Pa da mladina ne bo ostala brez žur-vikendov. Potem so se, pametno sicer, odločili, , da je popolnoma nesmiselno nadaljevati naborniško vojsko na tak način. Ti "zaskrbljeni starši" so nadaljevali pohod potem najprej v vrtce, osnovne šole in so sedaj zavzeli že višje šole in fakultete. Ker ubogi otroci so preveč v stresu, da bi delali domače naloge in se učili. Če pa so imeli popoldan balet in nogomet. Skoraj me je vrglo na rit, ko so v vrtcu, kakih 15 let nazaj, najprej ukinili imena skupin, kot so medvedki, ribice, polžki. Otroci so bili le še marijini, franckini, vidini. Totalna bedarija, ki je pa imela vzrok v na novo pridobljeni magistrski izobrazbi ravnateljice vrtca. To je bila uradna razlaga, brez heca, kao otroci niso živali. Po recimo dvajsteih letih starši hodijo na fakultete kregat profesorje, kako ne znajo ceniti znanja njihovih sončkov,
In tako namesto, da bi obdržali nadpovprečno javno izobraževanje, imamo sedaj vedno manj znanja za vse. Ne zaradi denarja, kot sicer drugje po svetu, temveč zaradi bul šita.