Kučan ni problem iz dveh razlogov, prvič ker je že 2x bivši,tako kot politik kot iz prejšnjega sistema. Problem slovenske politike so tisti,ki so opozicija Kučanovi opciji, slovenski desničarji niso nič drugega kot najrsdikalnejši del nekdanje partije v bivšem sistemu, ki jih je celo lastna partija prepoznala kot nevarne za samouničenje zaradi pretirane pravovernosti ( radikalnosti). To najbolje vidiš v parlamentu kjer desne politke ni nikjer pri sprejemanju zakonodajeki je vezana na realne probleme te države, so pa v prvih bojnih vrstah ko so na vrsti zakoni, ki imajo ideološko podlago in so vsebinsko samemu sebi namen. In to je tudi eden od razlogov zakaj slovensko sodstvo funkcionira kot funkcionira ker razsoja po aktualni zakonodaji, ki pa je bolj podobna sračjemu gnezdu kot pa resni zakonodaji ravno zaradi politike, ki ji takšno stanje najbolj ustreza.

[1357]
Kučan ni problem iz dveh razlogov, prvič ker je že 2x bivši,tako kot politik kot iz prejšnjega sistema.

Pri nas nimamo bivših sistemov.
Avstrijci se pri nas obnašajo, kot da bi bila še zmeraj Avstro-Ogrska. Nemci, kot da je tretji rajh in Italijani in Madžari, kot da jim še vedno pripada delež.
Priseljencem iz juga pa še zmeraj pripada kar vse, kot v Jugoslaviji.
Kučani in komunisti pa še kar furajo uradno oblast in nas preko medijev in šolstva, ki jih imajo v rokah, prepričujejo, kako so bivši in kako nam je sedaj super. Opozicijo pa preganjajo s pomočjo javne in tajne policije.

[1357]
Kučan ni problem iz dveh razlogov, prvič ker je že 2x bivši,tako kot politik kot iz prejšnjega sistema. Problem slovenske politike so tisti,ki so opozicija Kučanovi opciji, slovenski desničarji niso nič drugega kot najrsdikalnejši del nekdanje partije v bivšem sistemu, ki jih je celo lastna partija prepoznala kot nevarne za samouničenje zaradi pretirane pravovernosti ( radikalnosti). To najbolje vidiš v parlamentu kjer desne politke ni nikjer pri sprejemanju zakonodajeki je vezana na realne probleme te države, so pa v prvih bojnih vrstah ko so na vrsti zakoni, ki imajo ideološko podlago in so vsebinsko samemu sebi namen. In to je tudi eden od razlogov zakaj slovensko sodstvo funkcionira kot funkcionira ker razsoja po aktualni zakonodaji, ki pa je bolj podobna sračjemu gnezdu kot pa resni zakonodaji ravno zaradi politike, ki ji takšno stanje najbolj ustreza.

Pri kučanu si najprej kot stvarnost uporabil videz in davno preteklost, češ, da je že dvakrat bivši, medtem, ko v realnosti obnavlja in ohranja levi simbolni kapital, ko nam kar naprej skače po tv ekranu in nastopa na državnih proslavah. Poleg tega F21 zborovanje novih mogočnežev, ki so to postali s prihvatizacijo družbene lastnine, seveda tudi ni omembe vredno, verjetno so tudi sami bivši.

Pri opoziciji ali desnici si uporabil povsem drug pristop, videz ali davno zgodovino apliciraš v stvarnost: češ hujši komunisti kot komunisti, delajo se, da niso komunisti, komunist nikoli ne preneha biti komunist. Realnost in stvarnost je nepomembna, za "hujše komuniste" je važno, kaj so počeli pred 40 leti, po tem ni bilo ničesar več razen praznih balončkov.

kučan je prenehal biti komunist od trenutka, ko je zamrznil partijsko knjižico, Janša nikoli ni prenehal biti komunist, čeprav so ga dvakrat vtaknili v zapor. V resnici je Janša izdajalec komunistične stvari, medtem ko se kučan samo dela in je v to funkciji ohranitve cosa nostre, prvemu ne odpustite izstopa in da vas je do obisti spregledal, drugi kot vedno dreka ter koordinira rabote in ohranja lopovski sistem ter je to v redu.

Slovenija je probala že vse mogoče variante državne represije, probala ni samo normalnega zahodnega pravnega reda in plačilne discipline ter države, ki se manj vtika v slehernike. Levičarji pa ste tukaj skrajni konzervativci, očitno se bojite vsake spremembe in ste navajeni, da vam partijski sekretat dreka o vsemu in po vsemu. Za kriminal in korupcijo vas malo briga, dokler je vaša leva. Sama miselna konfuzija in nekonsistentnost vas je, temu bom dejal kar skupinska shizofrenija.

Problem Slovenije je v osnovi samo eden in sicer, da sta birokracija in z njo korupcija v določenem trenutku tako narasli, da smo ostali predaleč od Friedmanovega pojmovanja države, na osnovi katerega bi tako državo lahko naredili. Hecno pa je, da je bilo v Kardeljevem samoupravnem socializmu bistveno manj birokracije, kot jo imamo ves čas po osamosvojitvi, korupcije pa skoraj ni bilo. V tistem času res ni bilo političnih strank, vendar jih razen nekaj klerikalnih opic tudi nihče ni zares pogrešal. Občine so bile revne kot cerkvene miši in niso razmetavale skupnega denarja, SDK je ustavil vsako večjo pizdarijo, itd. Inflacija v Jugi pa ni bila sistemska, se pravi povzročena s sistemom, kot se običajno misli, in je tako Slovenija ni povzročala, ampak jo je povzročalo dejstvo, da drugi deli Juge niso mogli slediti Sloveniji.

Ob osamosvojitvi pa sta se zgodili dve pomembni zadevi, če pustimo ob strani splošno oslarijo s političnimi strankami. Vodilni člani nekdanje ZKS so se zavedli, da je priviligiran položaj Slovenije izginil in da se bo treba soočiti z realnostjo svetovnega trga, tako kot je ta v resnici bila. Položaj izkoriščanja Jugoslavije s strani Slovenije je izginil tako, kot je vladarjem v staremu Rimu izginila severna Afrika in Mala Azija. Tako kot stari Rim ni živel od sebe, tako tudi Slovenija v Jugoslaviji ni živela od svoje dejavnosti na svetovnem trgu, ampak od njene jugoslovanske reinterpretacije. Torej, Slovenija je Jugoslaviji dodatno zaračunavala svojo nesposobnost na svetovnem trgu. In tega po osamosvojitvi ni bilo več.

Pomemben problem s katerim je bil gospodarski del nekdanje oblasti v novi državi soočen, je bila sistemska nujnost vstopa novih igralcev v gospodarski prostor. Ti novi igralci bi zagotovo imeli znanja, ki bi stare igralce ogrozila ali izrinila iz območja zajemanja iz dela drugih. Zato je Kučan v imenu starih igralcev skoval sistem, v katerem jugo privilegiji te vodilne kaste iz nekdanje ZKS ostanejo, le plačniki niso več jugoslovanski delavci, ampak slovenski. Zato je bilo seveda treba zapreti trg pred tujo konkureno in si izmišljevati bedarije kot je Forum 21 ali nacionalni interes. Edina rešitev je bila, da Milan Kučan zamrzne članstvo v delavski politični stranki, katere predsednik je bil, in prične svoje bivše člane in ostale, ki niso spadali v elito, sistematično krasti.

Bolj kot se je tehnološki nivo dvigoval, vednar vedno le v okviru najnižjega nemškega, bolj je Milan Kučan širil birokracijo in korupcijo. V tem pogledu je Kučanova banda v končni liniji delovala podobno kot ameriška MBA izobrazba na Kitajskem in posledično v Ameriki. Razlika je bila le v tem, da so ameriški MBA-jevci konstantno generirali nov tehnološki razvoj, slovenski pa so se zajedali v slovenskega delavca v proizvodnji in ga naredili za popolnega reveža. Tako namesto realne protivrednosti za opravljeno delo, Kučanova banda slovenskemu delavcu ponuja fiktivne voucherje za zdravljenje in izobrazbo in povračilo minimalne regeneracije življenskih funkcij. Ko pa delavec predloži voucher, vidi da ni nič vreden. Vrsta za zdravljenje njegove bolezni zaostaja za hitrostjo napredovanja njegove bolezni, diploma otrok s slovenskih univerz pa ni vredna, da si človek z njo rit obriše. Vidimo, da smisel zdravstvenega in šolskega sistema v Sloveniji ni v tem, da bi delovala, ampak v tem, da Kučanova banda z njima sistematično krade slovenskega delavca.

Na drugi strani pa je Kučanova banda pokradla miljarde za svoje luksuzno življenje. Vendar pa je veliko bolj pomembno od tega dejstvo, da je Kučanova banda zaradi uveljavljanja sistema apartheida, s pomočjo kriminala in korupcije pri volitvah, Slovenijo po osamosvojitvi okradla za več kot 250 milijard evrov nerealizirane vrednosti. Lep primer so državne banke, ki so jih vodili sami kučanovski beboti, proizvedeni s strani kučanovskih bebotov, ki so snov za bebce predavali kot univerzitetno snov na kučanovskih univerzah. Kaj bo rezultat tega sranja se je videlo pred 30. leti, le v trdoživost obstoja se ni verjelo.

Če rezimiramo celoto, vidimo, da je Slovenija rezultat dela psihopata, ki bi moral od rojstva biti izoliran od družbe v njemu najbližji norišnici.

Uriah Heep.