Na zahodu so centri odločanja znotraj strank na vodilnih mestih ( sveti strank) vendar se ti ljudje javno ne izpostaljajo temveč imajo za to postaljene de jure predsednike insekretarje strank de facto pa gole izvrševalce politik želja tistih, ki v strankah politiko kreirajo, centri moči. Iamš dva lepa primera, ki jih vsi poznajo; nemška CDU in angleški torici, obe stranki imata de jure predsednika, ki pa ne odločata praktično o ničemur kar se tiče kreiranja politik temveč zgolj in izklučno izvajata politike, ki jih kreirajo sveti teh dveh strank. In oba dva imata v svetih svojih strank manjšino tako da sta seznanjena z dogajanjem okoli kreiranja posmeznih politik nimata pa dejanskega vpliva pri odločanju ker sta manjšina v svetu stranke. Sedaj si pa ti zamisli na podoben način organizirano stranko, še najbližje tej ureditvi je SD kjer še vedno v ozadju določene niti vlečejo kadri iz stare države, vse ostale stranke so pa čisto personalne stranke kjer de jure predsednik in njegov ozek krog odločajo praktično o vsem v strnki tudi o največjih bizarnostih. Samo zato sta Nemčija in VB tam kjer sta kar se tiče funkcionalnosti zakonodaje Sloveniaj pa je tam kjer je ravno zaradi te ozke personaliziranosti v strankah kjer je najbolj važno ne kaj kdo reče temveč kdo kaj reče.

Premier v Angliji in kancler v Namčiji sta koordinatorja kapitala. Tudi v Ameriki in sedaj na Kitajskem in v Rusiji ni dosti drugače. Vsi ljudje, ki na teh mestih dejansko odločajo, so preverjeni v mednarodnih financah. Pri nas pa so, razen pri Kučanovi bandi, kar je pravilno ugotovljeno, preverjeni samo pri gobezdanju moških pod vaško lipo in novih, spolno ekstrovertiranih tercijalk pred vaško cerkvijo. Tako, da je problem Slovenije v bistvu ni v nedoseganju delovanja pogojnega političnega fukcionala. Sama politična funkcija ni pomembna. Pomembno je, kaj ta v ozadju predstavlja, kapital ali stroške kapitala. Posebnost Kučanovega političnega finkcionala je v tem, da je povečevanje kapitala ves čas razumel kot povečevanje stroškov kapitala, prevaljenih s prvih (svoje bande) na druge in tretje, ne pa v tem, da bi politika morala skrbeti za pogoje povečevanja kapitala prvih, drugih in tretjih.

Osnovni problem Slovenije tako ni obstoj Kučanove bande same po sebi, ampak je problem vedno bil samo v tem, da je ta banda bila ves čas slabo vodena. Vodja je (bil) človek, ki o nobeni stvari ni imel ene čiste in ki je na osnovi tega novačil in postavljal na položaje vsaj enako nesposobne, kot je (bil) sam. Ta negativna kadrovska selekcija se sedaj veleče že skoraj 30 let, na 18 let podlage in je zlasti po letu 1990 zajela vse pore družbe. Najbolj katastrofalen je (bil) položaj v financah, v Banki Slovenije in državnih bankah, v državni upravi in na univerzi. Tu je bil Kučan s svojo bando odsekal glavo in spodrezal korenine, ne samo tem institucijam, ampak celotni Sloveniji in ga to dela za največjega škodljivca v zgodovini slovenskega naroda.

Neznanje in nesposobnost sta pri Kučanu bili tako veliki, da ni bil sposoben spoznati, da je za vodenje učinkovite politike v parlamentarni demokraciji po eni strani pomembna samo motorika gobca glavnega igralca, ne pa tudi mmotorika gobca volivca, in po drugi strani realno učinkovite aktivne finance v mednarodnem prostoru.

Edini smisel motorike gobca vodlnega političnega igralca za javnost torej je, da volivno opico, če je potrebno in v Sloveniji je bilo potrebno, v čimvečjem številu prepelje žejno preko vode. Ne nujno v smislu, da se jo oslepari, je pa nujno, da poskrbi zato, da se lahko izvede kapitalu ustrezen politični program. Za tak posel pa je dober vsakdo, ki lahko najde stik z ljudmi. Še najslabše je, če je to kak profesor.

Uriah Heep.