Delovna skupina ima rešitev na dlani. Delavcu na delu v Avstriji se v omenjenem primeru obračuna 2.400 evrov bruto plače, dohodnino, prispevke, drugi bruto...kar za delodajalca pomeni 2.786,40 evrov stroškov, delavec dobi 1.512,65 evrov neto plače, država pa davke in prispevke v višini 1.273,75 evrov.

Vse druge je le brezkoristno vrtenje številk. Seveda, država se lahko odpove npr. 50% svojega deleža prispevkov, ki se nakaže delavcem. Avstrijc bo zahteval, da slovenskega delodajalca na izvajanju del v Avstriji zaposleni delavec stane najmanj toliko kolikor avstriskega delodajalca stane njegov delavec.

Že na podlagi tega posta bi se posebna delovna skupina lahko samorazpustila, kajti Avstrijc od zahteve "enaki stroški za enako delo" ne bo odstopil, slovenski delodajalci bodo konkurenčne prednosti morali iskati drugod.

Hej.

V življenju ponavadi gremo gradualistično do tega. Se pravi, določimo 4 letno obdobje, da se približamo avstrijski plači, ne pa nujno izenačimo, ker se je treba izenačiti - če že - na ravni neto dohodka delavca, merjeno po kupni moči. Tu pa zasotajamo za manj, kot kaže nominala.

Ni potrebno razpustiti skupino, lahko pa poenostavimo principe, predvsem pa se skupina "pogaja" z Avstrijci. Kar bo dobro za Avstrijce, bo tudi za Nemce.

(Ampak naju država ne bo najela... pa tudi če bi, bi plačala za najino delo le za malico, ker nisva posvečena javna sindikalista. Zato pa imamo en drek od države, ker prave zunanje strokovnjake se ne želi plačati, obstaja pa en kup fiktivnih, ki delajo z roko v roki z državnimi funkcionarji.)