[FIN-311684]
> [1011Arist]
> > [1357]
> > Struktura našega dolga je itak poznana in je vezana na dogajanja zadnjih 15 let v našem bančnem sistemu, na katerega je, direktno ali indirektno,vezano približno 60% trenutnega dolga.
>
> 60% pomeni 18 milijard. To je popolna oslarija. Če pogledaš koliko je bilo plačano za sanacijo in povrnjeno z dividendami in kupninami, je tvoj znesek več kot pet krat prevelik!


Koliko milijard je od 31 milijard slovenskega dolga v investicijskih projektih? V katerih investicijskih projektih so te državne milijarde v smislu npr. Darsovega dolga za avtoceste, ki danes s cestninami servisira ta nekajmilijardni dolg. Koliko je v 31 milijard dolga kurantnega dolga?

Donos daje tudi "poraba za štukeljne" bi rekel ti. Tisto, kar je kumulativno vplačalo ministrstvo za šolstvo v izobrazbo prebivalcev, potem prav tako daje prihodke kot tvoje cestnine. Daje povečane prispevke in višje plačilo dohodnine od zaposlenih prebivalcev.

Če ne bi imeli investicije v znanje preko šolanja, bi imeli nepismene ljudi, ki bi laho bili neki čistilci in mogoče opravljali preprosta fizična dela, lahko bi tudi primitivno kmetovali.
To so dela, ki so plačana z minimalno plačo.
Sedaj za minimalno plačo plača podjetje in delavec 440 € davkov in prispevkov, za povprečno pa skoraj 880.
Ta razlika pomeni okoli 5300 € na leto oziroma pri vseh zaposlenih okoli 5 milijard.
Mirno lahko ugotoviš, da je posledica izobraževanja vsako leto priliv 5 milijard od 17 milijard, ki se stečejo v naše javne blagajne.
To je zelo dober donos na vložek glede na to, da prebivalce izobražujemo v povprečju okoli 23 let. v zadnjih 23 letih je bila vsota slovenskih proračunov 150 milijard € za izobraževanje pa smo v povprečju dali okoli 6% BDP oziroma v vsoti okoli 40 milijard €.

Zato, ker smo toliko invetirali v človeški kapital, imajo naši ljudje več znanja in višje plače in posledično dobimo v javne blagajne za 5 milijard na leto več prilivov, kar je glede na 40 milijard investicije odličen donos.

Skratka zelo kratkovidno in nerazgledano je, da meniš da je edina smiselna investicija države v cegle oziroma asfalt.

Ker si tak zagovornik slovenskega šolskega sistema, pa še napiši koliko teh izšolanih ljudi v slovenskem šolskem sistemu je dejansko uporabno v realnem sektorju? Od družboslovcev ni nobene koristi, od humanistov pa delna ( pravniki in delno ekonomisti; tisti, ki ne zapadejo pod upliv profesorjev na ekonomskih fakultetah). Izpostavil sem te dve smeri tretjestpoenjskega šolstva ker sta bili vse obdobje samostojnosti najbolj forsirani s strani leve kot desne politike, naravoslovne vede pa zanemarjene. In da je katastrofa še večja, dve tretini diplomantov v Sloveniji prihajata ravno iz družboslovne in humanistične smeri, vseh ostalih je zgolj ena tretina.

[1011Arist]
> [FIN-311684]
> > [1011Arist]
> > > [1357]
> > > Struktura našega dolga je itak poznana in je vezana na dogajanja zadnjih 15 let v našem bančnem sistemu, na katerega je, direktno ali indirektno,vezano približno 60% trenutnega dolga.
> >
> > 60% pomeni 18 milijard. To je popolna oslarija. Če pogledaš koliko je bilo plačano za sanacijo in povrnjeno z dividendami in kupninami, je tvoj znesek več kot pet krat prevelik!
>
>
> Koliko milijard je od 31 milijard slovenskega dolga v investicijskih projektih? V katerih investicijskih projektih so te državne milijarde v smislu npr. Darsovega dolga za avtoceste, ki danes s cestninami servisira ta nekajmilijardni dolg. Koliko je v 31 milijard dolga kurantnega dolga?

Donos daje tudi "poraba za štukeljne" bi rekel ti. Tisto, kar je kumulativno vplačalo ministrstvo za šolstvo v izobrazbo prebivalcev, potem prav tako daje prihodke kot tvoje cestnine. Daje povečane prispevke in višje plačilo dohodnine od zaposlenih prebivalcev.

KLjub temu, da si kar kolobaril, motal in vrtel številke nisi našel nobene konkretne investicije, torej, lahko mirno ugotovimo, da je 31 milijard našega dolga popolnoma nekurantnega, že zdavnaj pokončanega v javnosektorski greznici (lahko odštejemo nekaj milijard jugoslovanskega dolga, tudi nekurantnega). Pod pretvezo medgeneracijske solidarnosti, ki ni nič drugega kot medgeneracijski rop je prav ta generacija štrukljev od leta 2011,12 naprej uspela s sindikalnim nasiljem izropati prihodnje generacije Slovencev.