Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Kakšna tveganja prežijo na slovenske banke
Strani: 1
sporočil: 30.415
Kakšna tveganja prežijo na slovenske banke v a) državni lasti ali
b.) v zasebni lasti? Spomnimo se leta 2013 ko sta Bratuškova in
Čufer prisilila slovensko državo, torej nas, da v slovenske državne
banke zabijemo 5. milijard, država Hravaška v svoje banke v tuji
lasti ni zabila nič.
sporočil: 7.979
Država je najslabša upraviteljica kapitala. Ampak državljani zaradi
"strahu" Vlade nehote socializiramo morebitne izgube bank. Tu
merila niso jasno zapisana, zato se to izrablja - za krajo
državnega premoženja. Leta 2013 smo videli na lastne oči ta
eksperiment in še danes so učinki vidni; nekateri so bajno
obogateli v tem procesu.
Sedaj ima mnogo bank privatne lastnike, žal je NLB še zmeraj na pol državna (vsaj v upravljateljskem smislu).
Kaj lahko pričakujemo? Z nesposobno Vlado (in BS) je možno vse. Da nam ob prvi krizi privatniki spet naprtijo nekaj, česar nočemo in kar BS ni preprečila, čeprav ima vse instrumente, da to naredi.
Namesto tega poslušamo jamranje BS, kao se (že danes) ne da. Da se, zato ste tam, da preprečite preveliko izpostavljenost bank nezavarovanim poslom. Pač naj željo po dobičku malo oklestijo, pa bo.
Ali pač naj BS naredi rating od bolj do manj rizične banke, da komitenti vemo, kateri ne smemo dati (položiti) več kot 100 jurjev našega denarja.
Sedaj ima mnogo bank privatne lastnike, žal je NLB še zmeraj na pol državna (vsaj v upravljateljskem smislu).
Kaj lahko pričakujemo? Z nesposobno Vlado (in BS) je možno vse. Da nam ob prvi krizi privatniki spet naprtijo nekaj, česar nočemo in kar BS ni preprečila, čeprav ima vse instrumente, da to naredi.
Namesto tega poslušamo jamranje BS, kao se (že danes) ne da. Da se, zato ste tam, da preprečite preveliko izpostavljenost bank nezavarovanim poslom. Pač naj željo po dobičku malo oklestijo, pa bo.
Ali pač naj BS naredi rating od bolj do manj rizične banke, da komitenti vemo, kateri ne smemo dati (položiti) več kot 100 jurjev našega denarja.
sporočil: 11.405
A mi lahko nekdo prosim nekaj razloži? Kako se povečuje posojilna
sposobnost gospodinjstev?
Citat iz spletne strani ene izmed bank:"Pri večini kreditov velja, da naj bi po plačilu vseh obstoječih obveznosti in novega kredita na računu ostalo vsaj za minimalno plačo, a bančni svetovalci tako »napeto« zadolževanje skoraj brez izjeme odsvetujejo."
Glede na to, da se minimalna plača povečuje hitreje kot povprečna plača in da se procent minimalne plače glede na povprečno plačo vedno bolj pribižuje 60% (bilo je malo čez 40%, sedaj je že čez 50%, zakon je pa tako napisan, da spodbuja 60%), potem jaz vidim da se ob upoštevanju zgornjega odstavka, kreditna sposobnost ljudi znižuje in ne povečuje. Česa torej ne vidim?
Razen, če so sedaj banke zavrgle prej omenjeno priporočilo ali če upoštevajo neke starejše podatke o minimalni plače. Edino to bi razložilo trditev, da kreditna sposobnost Slovencev povečuje.
Glede na to, da je 80% potrošniških posojil daljših od 5 let, mene to napeljuje na misel, da gre morda za obvode s katerimi se v resnici ti krediti porabljajo za nakup nepremičnin ter se tako izognejo manjši kreditni sposobnosti.
Citat iz spletne strani ene izmed bank:"Pri večini kreditov velja, da naj bi po plačilu vseh obstoječih obveznosti in novega kredita na računu ostalo vsaj za minimalno plačo, a bančni svetovalci tako »napeto« zadolževanje skoraj brez izjeme odsvetujejo."
Glede na to, da se minimalna plača povečuje hitreje kot povprečna plača in da se procent minimalne plače glede na povprečno plačo vedno bolj pribižuje 60% (bilo je malo čez 40%, sedaj je že čez 50%, zakon je pa tako napisan, da spodbuja 60%), potem jaz vidim da se ob upoštevanju zgornjega odstavka, kreditna sposobnost ljudi znižuje in ne povečuje. Česa torej ne vidim?
Razen, če so sedaj banke zavrgle prej omenjeno priporočilo ali če upoštevajo neke starejše podatke o minimalni plače. Edino to bi razložilo trditev, da kreditna sposobnost Slovencev povečuje.
Glede na to, da je 80% potrošniških posojil daljših od 5 let, mene to napeljuje na misel, da gre morda za obvode s katerimi se v resnici ti krediti porabljajo za nakup nepremičnin ter se tako izognejo manjši kreditni sposobnosti.
sporočil: 1.054
[sopranos]Razmerje povpr/min 0.517139208 0.51452381 0.509026983
A mi lahko nekdo prosim nekaj razloži? Kako se povečuje posojilna sposobnost gospodinjstev?
Citat iz spletne strani ene izmed bank:"Pri večini kreditov velja, da naj bi po plačilu vseh obstoječih obveznosti in novega kredita na računu ostalo vsaj za minimalno plačo, a bančni svetovalci tako »napeto« zadolževanje skoraj brez izjeme odsvetujejo."
Glede na to, da se minimalna plača povečuje hitreje kot povprečna plača in da se procent minimalne plače glede na povprečno plačo vedno bolj pribižuje 60% (bilo je malo čez 40%, sedaj je že čez 50%, zakon je pa tako napisan, da spodbuja 60%), potem jaz vidim da se ob upoštevanju zgornjega odstavka, kreditna sposobnost ljudi znižuje in ne povečuje. Česa torej ne vidim?
Povpr 1714.49 1638 1581.37
Min 886.63 842.79 804.96
Razlika 827.86 795.21 776.41
Rast razlike 1.066266534 1.024214011
Hudič je vedno v podrobnostih in znanju matematike, razlika se kljub tvojemu razglabljanju povečuje.
Če nekaj z manjšo osnovo raste hitreje, to še ni zadostni pogoj da se tudi razlika zmanjšuje.
V tem primeru se pač povprečna plača povečuje za večje zneske od minimalne in zato je razlika večja in obseg potencialnega kreditiranje večji.
sporočil: 11.405
Hvala. Lenoba z moje strani, da nisem šel računati. Samo sem kar
avtomatično sklepal, da če minimalna plača raste hitreje kot
povprečna ter se razlika zmanjšuje tudi v %, da se razlika
zmanjšuje tudi v absolutnih številkah. Bom drugič pri takih
domnevah zadeve še preračunal. Ja, res je hudič v podrobnostih in
potem se naredijo take butaste napake. Zato še enkrat hvala.
sporočil: 148
Naj dodam, da tudi Slovenija v SKB ni vrgla nič, ker so lastniki in
upravljalci Francozi.
sporočil: 30.415
[micurin17]In kaj to pove? Največja tveganja za slovenske banke so v državni lastnini bank.
Naj dodam, da tudi Slovenija v SKB ni vrgla nič, ker so lastniki in upravljalci Francozi.
sporočil: 537
[FIN-311684]V katero banko v tuji lasti pa je Slovenija vložila denar? NKBM, NLB in A banka so bile leta 2013 v državni lasti.
Kakšna tveganja prežijo na slovenske banke v a) državni lasti ali b.) v zasebni lasti? Spomnimo se leta 2013 ko sta Bratuškova in Čufer prisilila slovensko državo, torej nas, da v slovenske državne banke zabijemo 5. milijard, država Hravaška v svoje banke v tuji lasti ni zabila nič.
Strani: 1