A pa mi lahko poveš kako pogosta so ta uveljavljanja odškodninske odgovornosti?

Sem malo pogledal sodno prakso in dejansko je nepremičninar lahko odgovoren za marsikaj. Vprašanje pa je, v kolikšni meri ljudje to svojo pravico izkoristijo.

Saj to kar si pisal, da se Slovenci praviloma enkrat v življenju odločijo in opravijo nakup nepremičnine je del problema. Ker nimajo izkušenj, so bolj naivni, tudi ne vedo kje so potencialni problemi. Problem je pa tudi za nepremičninske posrednike, ker je v bistvu manj posla in moraš potem več zaslužiti takrat ko lahko.

Mi je pa v Sloveniji hecno to, da nepremičninarji pristajajo na to, da se ena nepremičnina prodaja preko treh ali štirih agencij. In tudi to, da se na portalih vrti 5-10 let. Tako stranko bi moral nepremičninar odsloviti, ker ne gre za resne prodajalce. Če nepremičnine v nekaj mesecih ne prodaš, potem malo znižaš. In če spet ni rezultata to ponoviš.

Moram pa vseeno priznati, da so se od zadnje krize nepremičninarji malo izboljšali. Takrat so trdili, da gredo lahko nepremičnine vsako leto gor za 10%, da v krizi padejo za 10%,nato pa spet gredo gor za 10% vsako leto. Možnost krize, balona in previsokih cen ni bilo v njihovem besednjaku. No, danes se celo o tem govori.

Sedaj ko je Mesec sforsiral ta butast zakon, pa imajo nepremičninarji celo konkretne predloge kako rešiti stanovanjsko stisko manj premožnih ljudi. Kar je spet pohvalno.

Ne, tega podatka nimam. Zagotovo pa se to uporabi premalokrat. To je pa spet povezano s prvim odstavkom mojega prejšnjega komentarja. Potrebno bi bilo več pisanja na to temo, da bi ljudje poznali svoje pravice, odgovornosti in naloge posrednika.

Vsak normalen agent preneha s sodelovanjem, če prodajalec meni, da njegov posel obvlada bolje. Da se prodaja ena nepremičnina preko več agencij, je pa posebna zgodba za katero so največkrat odgovorni kar lastniki sami. Prodajalci mislijo, da bodo s tem dosegli večji krog kupcev, kar je napačno razmišljanje. Agencije pa se le borijo za svoj kruh.

To, da se s tem ljudje ne srečujejo velikokrat, pa je popolnoma normalno in zato se je tudi na trgu pojavila ta dejavnost. Problem pa nastane, ko posredniki izkoristijo to neznanje in nevednost. Žal je tako, da na trgu prevladujejo taki agenti in vidijo le provizijo. Cilj tega posla ne bi smela biti provizija, ampak je provizija posledica oz. nagrada za dobro opravljeno delo. Cilj pa mora biti enak, kot je cilj naročnika - in še enkrat, varovanje interesov vseh vpletenih in izpeljava postopka na prijazen in strokoven način. Če bi se teh nekaj malenkosti zavedali vsi deležniki na trgu, bi bil ta poklic precej bolj cenjen in ljudje ne bi bili slabe volje, ko bi dobili račun za storitev.