Mislim na vse. Linkov o tem ne boš nikoli videl, ker jih ni in jih ne bo. Posledice lahko vidiš v Sloveniji. Slovenske banke so še drugič oziroma tretjič propadle iz istega razloga, kot je Leheman Brothers, le da so prvič propadle še po klasično, dvakrat pa po quantsko v odsotnosti. V vseh primerih pa je razlog bil isti, ljudje, ki so te banke upravljali, niso znali plemenititi kapitala. Kako se danes to dela, nikjer ne piše, ampak se samo zna ali pa ne. Nobena univerza ti ne more pomagati, poleg tega sta še obe onovni teoriji, ki ju vse visoke ekonomske šole po svetu še vedno predavajo, RW in EMT, napačni, in dodatno zožujeta možnosti šolanih ekonomistov pri obvladovanu dogajanja. Prav tako ti nobeni traktati o obvladovanju tveganja ne pomagajo, če ne zaposluješ in seveda plačuješ quantov. S tem v zvezi sem videl nekaj svežih zadev iz slovenskih bank in lahko samo potrdim, da slovenski bankirji pojma nimajo, kako se danes denar dela, v primeru, da underlaying asset ni obveznost za plačilo provizije. To bi seveda lahko delali na upravni enoti in ne bi rabili banke, kredit pa itak zna vsak kmet odobriti in izterjati. Slovenski doktorji ekonomije so tako za luno, da niti sedaj še ne vedo, kaj jih je sploh doletelo in zadevo dojemajo na nivoju vremenskih sprememb in dogovarjanja pod Najevsko lipo. Je že malo pozno, ampak vseeno pojdi v šort z zlatom. V naslednji treh dnevih bi moralo še precej pasti, glede na to, da ni na vidiku eventa, ki prinesel obrat in bo delovala samo TA. Bo pa enkrat vmes še močno poskočilo. Verjetno od veselja, ker so slovenski doktorji ekonomije še vedno na nivoju opice.

Uriah Heep.

[UriahHeep]
Mislim na vse. Linkov o tem ne boš nikoli videl, ker jih ni in jih ne bo. Posledice lahko vidiš v Sloveniji. Slovenske banke so še drugič oziroma tretjič propadle iz istega razloga, kot je Leheman Brothers, le da so prvič propadle še po klasično, dvakrat pa po quantsko v odsotnosti. V vseh primerih pa je razlog bil isti, ljudje, ki so te banke upravljali, niso znali plemenititi kapitala. Kako se danes to dela, nikjer ne piše, ampak se samo zna ali pa ne. Nobena univerza ti ne more pomagati, poleg tega sta še obe onovni teoriji, ki ju vse visoke ekonomske šole po svetu še vedno predavajo, RW in EMT, napačni, in dodatno zožujeta možnosti šolanih ekonomistov pri obvladovanu dogajanja. Prav tako ti nobeni traktati o obvladovanju tveganja ne pomagajo, če ne zaposluješ in seveda plačuješ quantov. S tem v zvezi sem videl nekaj svežih zadev iz slovenskih bank in lahko samo potrdim, da slovenski bankirji pojma nimajo, kako se danes denar dela, v primeru, da underlaying asset ni obveznost za plačilo provizije. To bi seveda lahko delali na upravni enoti in ne bi rabili banke, kredit pa itak zna vsak kmet odobriti in izterjati. Slovenski doktorji ekonomije so tako za luno, da niti sedaj še ne vedo, kaj jih je sploh doletelo in zadevo dojemajo na nivoju vremenskih sprememb in dogovarjanja pod Najevsko lipo. Je že malo pozno, ampak vseeno pojdi v šort z zlatom. V naslednji treh dnevih bi moralo še precej pasti, glede na to, da ni na vidiku eventa, ki prinesel obrat in bo delovala samo TA. Bo pa enkrat vmes še močno poskočilo. Verjetno od veselja, ker so slovenski doktorji ekonomije še vedno na nivoju opice.

Uriah Heep.

Ne vem, če boš to lahko sprejel in požrl, ampak banke so podvržene močni regulativi. To pomeni, da se banke z delnicami praktično ne smejo igrati in jih niti nimajo več v portfeljih. Niti z zlatom se ne igrajo, ne z valutnimi tečaji, ne s kriptovalutami. Tako je tudi po Evropi. Pozabi na tistih deset investicijskih bank z Wall Streeta (tudi Londona in Frankfurta). Le te niso zbiralci lokalnih retail depozitov, ampak so svetovni market makerji. Vsake toliko časa izpušijo tudi svetovne količine svojega kapitala.

S TA se banke in hedge skladi nikoli niso igrali. Ker TA ne deluje, razloge bi ti pa lahko opisal v knjigi, vendar tebi raje ne bi, ker si glede tega v paralelnem svetu in je zate škoda časa. Poglejva le takole: če bi se na neki konferenci hedge skladov (tam se srečujeta ponudba in povpraševanje) pojavil nek sklad, ki bi svoje strategije utemeljeval s TA, bi se mu vlagatelji izognili v velikem loku.

V Sloveniji nikoli ni bilo nobenega quanta. Pred desetimi leti so naše banke imele v portfeljih kvečjemu kakšen Telekom, Gorenje, Petrol, Mercator, Istrabenz, Laško, Savo, Merkur in kar je še bilo podobno žalostnega. Pa podrejence. To so bili pretežno ostanki nekih internih rabot negativno skadriranega bančnega managementa in njihovih strank. Pretežno prijateljski mutni dogovori, parkirišča, Repoti in zavarovanja propadlih kreditov (kolateral, ki je priletel v bilance).

Rezime: Banke ne počnejo tega, kar jim ti očitaš, da ne znajo. A tudi tistega, za kar so poklicane, ne znajo početi najbolje, da se razumemo.