Izbrani forum: Odklop

Izbrana tema: Špeckahlanje

Prikaz samo enega sporočila - znotraj teme...

pobalin sporočil: 14.456
[Odklop] Tema: Špeckahlanje
[#2775958] 22.05.19 17:41 · odgovor na: pobalin (#2775956)
Odgovori   +    0
Ne rečem, da je treba Deutsche Bank kaj posebno zaupati, ampak menda so raziskovalno-analitični oddelki sicer kontroverznih firm in organizacij lahko kar kredibilni. Zato se splača pogledati podatke DB o cenah in življenjskih razmerah v velikih svetovnih mestih in jih vzeti z nekaj rezerve. Gre za poročilo Mapping the World's Prices 2019. Moje dežele in najlepšega mesta na svetu ni v poročilu.

Nekaj zanimivosti:
- v kar precej mestih so zadnja leta plače padale
- v nekaj manj mestih so padale najemnine
- zato je seveda veliko mest, kjer je padel razpoložljivi dohodek po plačilu najemnine
- "weekend getaway" je v Milanu 2.706 USD najdražji oz. za 66% dražji kot v New Yorku, v Bruslju z 976 USD za 40% cenejši kot v New Yorku, najcenejši pa je Istanbul s 44% newyorške cene.
- "cheap date" je najdražji v Zürichu (202 USD, 142% N.Y.), New York je šesti (143 USD, 100%), najcenejša v Evropi pa je Varšava (58 USD, 40%)
- iPhone XS je najcenejši v Nigeriji, ZDA in Japonski, najdražji pa v Braziliji, Turčiji in Argentini (164%-142% ameriške cene)
- rent a car ima kraljevske tarife v Londonu (120%) N.Y.), beraške pa v Johannesburgu, Lizboni in Torontu (33-51% cene v N.Y.).
- soba z razgledom v hotelu s 5 zvezdicami je v Milanu, Madridu in na Dunaju oderuško draga (961-716 USD, 231-172% N.Y.), dirty cheap pa v Kuala Lumpurju, Istanbulu in Bruslju (164-194 USD, 39-47% N.Y.).
- mesečna karta javnega prometa v Londonu stane 179 USD, Dublinu 128 USD, Aucklandu 126, New Yorku 121, v Pragi 28 in v Buenos Airesu pa 15 USD.
Itn.
www.dbresearch.com/P...494405.pdf

Neposredni odgovori na sporočilo št. 2775958

Strani: 1

pobalin sporočil: 14.456
[Odklop] Tema: Špeckahlanje
[#2776823] 28.05.19 11:52 · odgovor na: pobalin (#2775958)
Odgovori   +    0
V tem kevdru je bilo že večkrat brati razglabljanja o prednostih in podmuklostih uberizacije naše mladeži, zdaj pa je očitno napočil čas, da kakšno rečemo o guglizaciji delovne sile, ljudskih resursov, mase vedno bolj podložnih dvonožcev.

Po NYT ima svetska inkorporacija več začasnih, prekernih in absolutno svobodnih rabotnikov kot pa redno zaposlenih, s katerih zavidanja vrednim lajf&uorkstajlom gugel polni pogrošne segmente medijev. Ko sem prebral, da je neka dečva izgubila službo, ker se nekemu šefiću ni pustila zapelj(ev)at, se mi to ni zdelo tako perverzno kot podatek, da je gugel dečvo najel preko kadrovske agencije, da bi zanj opravljala kadrovske posle. S pomočjo zunanjih agencij so torej odkrili čarobno formulo, kako j€b@t, a da ti ne udže. Da vprašanje, kako lahko nek (izsiljen?) "disclosure agreement" lahko premaga ustavno določilo o svobodi govora, pustim zaprt v pobalinovi skrinjici...

Vidite, to je kopernikanski progres! Che bravi tempi, che brava gente, che bravo nuovo mondo!
Though they often work side by side with full-timers, Google temps are usually employed by outside agencies. They make less money, have different benefits plans and have no paid vacation time in the United States, according to more than a dozen current and former Google temp and contract workers, most of whom spoke on the condition of anonymity because they had signed nondisclosure agreements.
Better treatment for those workers was one of the demands made by organizers of a Google employee walkout last year to protest the company’s handling of sexual harassment complaints.
www.nytimes.com/2019...rkers.html

Strani: 1