Odgovor na vprašanje, zakaj je nas delavec plačan manj od nemškega, je že pred časom dala antropologija Godina. Ker je Slovenija provinca, kolonija. Kolonialni delavci nikoli niso enako plačani.Ocitno pa je večina ljudi pri nas s statusom zadovoljnih, tisti, ki hočejo več, gredo v "center", kar je očitno za nas Nemčija.

Nisem siguren, da je tako, kot navajate. Mnenje ge. Godina, da je Slovenija v okviru EU nemška kolonija in da je osnova Brexita to, da Angleži nočejo biti v več v sestavi nemškega kolonijalnega sistema, je sicer pravilno, vendar pa nima neke absolutne veljave, ker ne moremo sprejeti stališča, da smo v to bili primorani, oziroma, da nam je z vstopom v Unijo to avtomatično pripadlo, kot bi se dalo iz take interpretacije o mnenju ge. Godinove sklepati.

Nemčija Sloveniji EU kolonijalnega sistema ni vsilila, ampak ga je Slovenija sama sprejela. Zakaj ga je Slovenija "morala" sprejeti, je že dolgo tega posredno povedal Boštjan M. Zupančič. Zato "kolonijalnost" slovenskih plač ni v nobeni zvezi z Nemčijo kot "kolonijalno metropolo" ali Unijo kot "kolonijalno zvezo" Nemčije, ampak je višina plač v Sloveniji popolnoma odvisna od dogajanja, ki ga je Boštjan M. Zupančič zaznaval že pred vstopom Slovenije v EU in ki mu sam pravim nekoliko drugače in bolj natančno, to je, vladavina kučanovskih opic.

To je bil proces, ki je bil na neki točki iz določenih razlogov začet in se ga politično ni hotelo več ustaviti. Odgovor na to, zakaj ne, je v veliki meri entiteta tega, kar trdi ga. Godina, vendar pa ne v celoti, oziroma, bi to bila samo v primeru, da v Sloveniji sistem vladavine kučanovskih opic ne bi veljal. Kot je poznano, je že v času Pahorjevega mandata sam Milan Kučan zavzel stališče, da se je sistem, ki ga je Slovenija ob osamosvojitvi uvedla, izpel. In potem - nikome ništa - kot bi rekel Jože Pučnik. Vendar že sam Kučanov izrek pokaže na zavedanje in sodelovanja pri iniciaciji tega sistema. Zakaj torej sodni sistem Slovenije ni reagiral vsaj proti nonšalantnemu nadaljevanju spoznanih nepravilnosti, ki so zadevale same temelje delovanja države?

Da uvidimo na teoretični ravni, da je v zvezi s tem problemom res tako, kot se tukaj izreka, se spomnimo najprej pojmovanja, ki ga je iz klasikov fenomenologije v Slovenijo pred desetletji prenesel Tine Hribar. Predpostavimo, da je kontinuum sedanjevanja sedajev, sedaj, enak istorodnemu kontinuumu izpred 20 let, ne glede na to, da je sedaj sicer vsak novi sedaj, ravno tako še del pred-sedaja in že del po-sedaja, kot je bil pred 20 leti, nova kvaliteta. Ugotovimo torej lahko, da se oblika sedanjevanja ni menjala. Zato postane zanimivo to, kako to, da se tudi vsebina ni menjala. Kaj se je potem menjalo?

Menjalo se je okolje. In če univerza naredi človeka za opico, to pa je že desetletja osnovno poslanstvo slovenske univerze, potem ta opica ne more opaziti, da se je okolje menjalo, ker je za opico, vsako okolje vedno enako. In sicer ne glede na to, ali ima ta opica diplomo ali jo nima, ali ima doktorat ali ga nima, je to čisto vseeno, ker opica na okolje pač vedno gleda kot opica.

Vprašanje je torej, kako iz kontinuuma sedajev, kot naravne naravnanosti, ki za našo zavest ostaja vedno enak, preiti v spremembo, ne da bi sam kontinuum spremenili ali bi sam, brez naše zavesti, ostal enak. Očitno, samo s spremembo obzorja kontituuma, oziroma, s predhodnostjo odprtosti okolice za spremembo, sicer nujno končamo v vedno bolj prividnem zrenju v pojemajočnost in približevanju ničnosti vsebine. Torej, samo čisto določena zasnova odprtosti nas privede v samolastnost, ki ima edina možnost časovno apriorne, vendar tudi naknadne konstrukcije nove realnosti, katera pa še vedno poteka v okviru istega kontinuuma sedajev. Na tak način pridobljena odprtost razumevanja ni več nekaj, za kar bi bili odgovorni sami, oziroma, kar bi sami lahko, tako ali drugače, ustrezno ali "ustrezno" spreminjali. Nasprotno, znajdemo se v jasnini obzorja, ki v bistvu ni v naši moči, to, kar pa je, oziroma, postane v naši moči, pa je nov način videnja in obvladovanja kontinuuma sedajev. Pot v jasnino novega obzorja je tako lahko samo pot odprtosti same. Obzorje kot novum se pojavi samo, če smo novum pripravljeni ali prisiljeni sprejeti. Samo tako se novo obzorje lahko iz starega pojavi na učinkovit način, oziroma, samo v živeti diferenci obzorij fenomeni lahko pridejo do svoje resnice. Kako torej odpreti takšno razumevanje, ki omogoči pristnost uvidenja racionalne presežnosti fenomena, pri čemer fenomen ostaja mera spoznanja pri motrenju s pozicije prvega obzorja?

Očitno gre za dogajanje v sami diferenci obzorij. Na tej točki je v Sloveniji po osamosvojitvi nastal problem v političnem nagovoru vmesnega prostora med obzorjema. Prišlo je do dogoditve tistega fiktivnega obzorja, ki je v svojem dogodju vključeval ustrezne danosti za zavest, vendar je to novo zavest črpal iz prostora onkraj dojemljivosti obeh obzorji, kar je povzročilo dejanski manko njene danosti. Samolastnost, ki se je ob tem pojavila, pa je bila slovenskemu človeku neprava in je v državi pomenila osnovo za udejanjenje organiziranega kriminala in sistemskega ropanja državljanov.

Tako sta zastonjski dar in breztemeljna milost do rdečih direktorjev brez dvoma izdelek Milana Kučana, kar seveda v temelju menja Vašo interpretacijo izjave ge. Godinove, da je Slovenija nemška kolonija po nujnosti razmer, katere so se pojavile z vstopom v EU.

Kolikor so plače v Sloveniji kolonijalne in te brez dvoma so, saj enakovredni, najnižji tehnološki nivo v Sloveniji daje samo 1/3 nemškega neto zaslužka, seveda niso zaradi Nemcev, ker bi sicer plače imele tak kolonijalni značaj tudi v Luksemburgu, ki je v celoti v tuji lasti, ampak so plače slovenskih delavcev take, kot so, zaradi segregacijske zakonodaje, ki sta jo v parlamentu, na Kučanovo pobudo in zahtevo, predlagala in sprejela Herman Rigelnik in Jožef Školč.

Uriah Heep.