[rename]
Imate prav.
Banke bi morale ostati slovenske, vendar bi morali v Statutih zapisati, da so direktorji (predvsem pa kontroling) izključno tujci, ki jih imenuje recimo ECB.
Da bi preprečili tovarišijsko kreditiranje, nakazovanje Miki Miškam in podobne rabote.

Ja, vem... teoretično-zakonodajno to sploh ni možno, saj je corporativno pravo jasno - vodstvo postavlja-odstavlja lastnik....in v kolikor je lastnik država, potem se kadruje politično in nič drugače.

Od samega začetka vstopa KBC v NLB so belgijci vedno imeli člana uprave odgovorneg za tveganja in hkrati predsednika komisije NS za tveganja. Imeli so popolno kontrolo. In?

Nekoč sem sodelovca, ki je delal v oddelku tveganj v NLB vprašal:

"Ko so prišli belgijci, so verjetno zategnili vajeti?"

"Kje pa!" je bil odgovor. "Ko so prišli belgijci so dali nogo na gas."

Popolnoma drugače, kot si predstalja naivna in neobveščena javnost. Moje izkušnje so podobne.

zdravo, res redko odgovarjam Marku :) pa sploh ni mišljeno, kot odgovor samo Marku - in najpomembnejši je konec

1. Seveda je res, da so se tujci umikali iz periferije, da so poskrbeli za mame in dom, kar je resnično povzročilo dodatna tveganja na periferiji, od Grčije, Portugalske, Španije
2. Seveda je res, da bodo enako ravnali prihodnjič
3. Seveda je res tudi to, da tako tujci kot slovenski lastniki hočejo zaslužit, zato je logično, da Belgijci niso začeli manj tvegano poslovati, ampak še bolj - če pa je bila priložnost in če je bilo dopuščeno
4. Banka Slovenije je pri nadzoru odreagirala katastrofalno in skrajno politično - ko je zaznala problem, ga je zaradi interesa politike, ki je bila lastnica - in hkrati upravljavka makro politike - skrivala in se dogovarjala, kako, koliko in itd je treba dokapitalizirat in zakaj ni treba...
5. ampak izvorni greh še vedno ni pri BS - ampak je pri upravah bank -- te so talale kredite ali zaradi nepazljivosti, ali zaradi nacionalnega interesa, ali da bi ohranili slovenske tajkune - predvsem pa zato, da bi zaslužile, ali pa na koncu, da njihvi prijatelji in same ne bi šle v maloro;
6. Ob imenih Mesariča, Zakrajška, Hazabenta, Kavčiča, Pesjaka, Pajenk, Kovačiča itd - je nebuloza govoriti, kako so ščitili slovenski nacionalni interes - razen, če je slovenski nacionalni interes kriminal
7. ampak največje današnje razočarjanje pa je kakovost razprave na bančni okrogli mizi -- sicer po tem, kar preberem, ker nisem bila tam.. ampak pri vprašanju, kako je slo bančni sektor pripravljen na krizo, bi človek pričakoval, da najprej sploh identificirajo glavna tveganja in se o tem pogovarjamo, pri čemer ne rabijo biti posebej inventivni, ker jim jih ponavlja Banka SLovenije - in potem povejo, kaj so spremenili in kaj bodo --- ker ni problem slo bančnega sektorja in nove krize prodaja abanke, ampak je veliko tveganje -- že danes, torej tudi, če krize ni - neusklajenost med ročnostjo naložb in obveznostmi - vse depozite imajo kljub nizkim obrestnim meram a-vista (več kot 70 procentov), posojila podjetjem pa so dolgoročna - o tem bi se morali pogovarjati, kot bi se recimo leta 2006 do 2008 morali pogovarjati, zakaj so nam šle cene nepremičnin v dveh letih v nebo in kakšna so tveganja --