V bistvu so najprej govorili o ohranitveni obdelavi tal (konverzirajoča obdelava). Stvar izvira iz Amerike, kjer so s preoravanjem prerije povzročili enormno škodo. Ko je nastopila suša v 30tih letih prejšnjega stoletja, so postavi problemi z vetrno erozijo praktično neobvladljivi in peščeni viharji so dosegli celo New York (Američani pojav imenujemo dust bowl) in so enostavno bili prisiljeni iskati rešitve (soil conversation program).

Stvar je sicer strokovno precej zahtevna - z nepravilnimi ukrepi lahko naredimo več škode kot koristi. Ravno tako pa so tehnologije različno prilagojene različnim poljščinam. Ta način se po izkušnjah relativno dobro obnese pri koruzi in ozimnih žitih, nekoliko slabše pa pri krompirju in sladkorni pesi.

Končni efekt tega načina je v dolgoročnem formiranju humusnega gornjega sloja, ki ga pri oranju ne dobimo (nenehno zračenje tal s vsakoletnim preoravanjem namreč pospešuje mineralizacijo humusa). Precejšnje napredke so pri tem načinu obdelave dosegli v Rusiji,