[macon]
> [vrac]
> Seveda nasprotujemo, upamo pa tudi na razum Demokratov in nasprotnikov Trumpa pri Republikancih, da ne bodo nasedli temu pogromu nad suvereno državo. Pa tu ne gre je Maduro dober ali slab predsednik. Gre za to, da ga naj odstavijo, če si to že zasluži, Venezuelci sami, ne pa tuje sile.

Nasilnega režima, ki pobija lastne državljane, prebivalci ne morejo odstaviti.

Po tvojih predstavah bi torej najprej odstavili severnokorejsko režimsko falango, ker je tam nasilje najhujše. Ne gre, razumeš? Ker režim pobija in zapira, ljudje pa nimajo nič.

Jaz se precej strinjam s teboj in sem o tem razmišljal že pred prvim svojim komentarjem v tej debati. Zanimivo bi se bilo vprašati in razmisliti o tem, ali je že bil kdaj v zgodovini, vsaj tisti uradno zapisani in znani, takšen primer, kjer se je zgolj sama nacija, s kvečjemu nepomembnim zunanjim vplivom in pomočjo (torej oboje preverljivo brezpogojne narave), v nekem kratkem obdobju ali pa postopoma, z večanjem pritiska na in gneva, nezadovoljstva z recimo tiranskim režimom tako, da je v nekem trenutku ta bil prisiljen na tak ali drugačen način pasti? Kakšne so sploh realne možnosti za takšen spontani potek dogodkov v današnjem svetu, na splošno v katerikoli državi že? Ali je vendarle tako, da možnosti dejansko ni in mora v vseh takšnih primerih nujno prit do drastičnega vpleta "zunanjih vplivnih faktorjev", bodisi dobronamernih (npr. za zadevno nacijo), v celoti ali delno, t.j. navidezno, ali pa celo sploh ne, torej popolnoma slabonamerno, čemur v nadaljevanju sledi "prevzem" obubožane nacije?

> [macon]
> > [vrac]
> > Seveda nasprotujemo, upamo pa tudi na razum Demokratov in nasprotnikov Trumpa pri Republikancih, da ne bodo nasedli temu pogromu nad suvereno državo. Pa tu ne gre je Maduro dober ali slab predsednik. Gre za to, da ga naj odstavijo, če si to že zasluži, Venezuelci sami, ne pa tuje sile.
>
> Nasilnega režima, ki pobija lastne državljane, prebivalci ne morejo odstaviti.
>
> Po tvojih predstavah bi torej najprej odstavili severnokorejsko režimsko falango, ker je tam nasilje najhujše. Ne gre, razumeš? Ker režim pobija in zapira, ljudje pa nimajo nič.

Jaz se precej strinjam s teboj in sem o tem razmišljal že pred prvim svojim komentarjem v tej debati. Zanimivo bi se bilo vprašati in razmisliti o tem, ali je že bil kdaj v zgodovini, vsaj tisti uradno zapisani in znani, takšen primer, kjer se je zgolj sama nacija, s kvečjemu nepomembnim zunanjim vplivom in pomočjo (torej oboje preverljivo brezpogojne narave), v nekem kratkem obdobju ali pa postopoma, z večanjem pritiska na in gneva, nezadovoljstva z recimo tiranskim režimom tako, da je v nekem trenutku ta bil prisiljen na tak ali drugačen način pasti? Kakšne so sploh realne možnosti za takšen spontani potek dogodkov v današnjem svetu, na splošno v katerikoli državi že? Ali je vendarle tako, da možnosti dejansko ni in mora v vseh takšnih primerih nujno prit do drastičnega vpleta "zunanjih vplivnih faktorjev", bodisi dobronamernih (npr. za zadevno nacijo), v celoti ali delno, t.j. navidezno, ali pa celo sploh ne, torej popolnoma slabonamerno, čemur v nadaljevanju sledi "prevzem" obubožane nacije?

P.S.: Samo dopolnim zgornji zaključek, ker sem možnost urejanja že zamudil, torej še enkrat:

... sledi "prevzem" obubožane nacije (lahko tudi zgolj zakulisni, npr. na mačin marionetizma - to besedo sem si pravkar izmislil :-) )?

[alpha7b5]
> [macon]
> > [vrac]
> > Seveda nasprotujemo, upamo pa tudi na razum Demokratov in nasprotnikov Trumpa pri Republikancih, da ne bodo nasedli temu pogromu nad suvereno državo. Pa tu ne gre je Maduro dober ali slab predsednik. Gre za to, da ga naj odstavijo, če si to že zasluži, Venezuelci sami, ne pa tuje sile.
>
> Nasilnega režima, ki pobija lastne državljane, prebivalci ne morejo odstaviti.
>
> Po tvojih predstavah bi torej najprej odstavili severnokorejsko režimsko falango, ker je tam nasilje najhujše. Ne gre, razumeš? Ker režim pobija in zapira, ljudje pa nimajo nič.

Jaz se precej strinjam s teboj in sem o tem razmišljal že pred prvim svojim komentarjem v tej debati. Zanimivo bi se bilo vprašati in razmisliti o tem, ali je že bil kdaj v zgodovini, vsaj tisti uradno zapisani in znani, takšen primer, kjer se je zgolj sama nacija, s kvečjemu nepomembnim zunanjim vplivom in pomočjo (torej oboje preverljivo brezpogojne narave), v nekem kratkem obdobju ali pa postopoma, z večanjem pritiska na in gneva, nezadovoljstva z recimo tiranskim režimom tako, da je v nekem trenutku ta bil prisiljen na tak ali drugačen način pasti? Kakšne so sploh realne možnosti za takšen spontani potek dogodkov v današnjem svetu, na splošno v katerikoli državi že? Ali je vendarle tako, da možnosti dejansko ni in mora v vseh takšnih primerih nujno prit do drastičnega vpleta "zunanjih vplivnih faktorjev", bodisi dobronamernih (npr. za zadevno nacijo), v celoti ali delno, t.j. navidezno, ali pa celo sploh ne, torej popolnoma slabonamerno, čemur v nadaljevanju sledi "prevzem" obubožane nacije?

Režim ni nikdar in nikjer mirno odstopil, ker tudi ni mogel. Njegovi vodilni so se zmeraj ustrašili, da jim bo nova oblast sodila, ker so zganjali sistemski kriminal, torej so se oklepali oblasti za vsako ceno.

Za prebivalce pod režimom je najbolje, če močnejša tuja sila odstrani oblastno tolpo, vodilnim pa v zameno pri sebi da azil. Samo tako je manj žrtev kot pri vseh drugih variantah (upor, tuja intervencija ali kombinacija).