[1216Javni]
g.Kotnik vaše številke res držijo ampak pri statistiki je odvisno katere številke obračamo in kako jih interpretirano in vsak si vzame številke s katerimi želi utemeljiti svojo hipotezo. Višina plače bi morale biti odraz dodane vrednosti zaposlenih ne pa bdp-ja. Pa poglejmo še naslednje številke:
Dodana vrednost na zaposlenega
2007 29.513€
2017 43.154€

Velja za gospodarske družbe. Ne pa za samostojne podjetnike. Tako dodano vrednost kot jo omenjaš dosega malo čez 400.000 zaposlenih.

Rast v desetletju 07/17 je 46,22%
Minimalna plača
2007 538,53€
2017 804,96€
Kar pomeni, da je minimalna plača zrasla za 49,47% oziroma je prehitela rast dodane vrednosti na zaposlenega za 3,25%.

Vedno višjo minimalno plačo morajo plačevati tudi delodajalci, ki imajo nizko dodano vrednost in ki jim prihodki stagnirajo oz. rastejo bistveno počasneje. Takih podjetij je v Sloveniji veliko, in tudi panog. Rešitev za te firme je dvig cen in posledično višja inflacija. Ali pa zaprtje. V praksi bo prišlo do kombinacije obojega. Cca. 200.000 ljudi je zaposlenih v takih podjetjih.

Če pogledamo še kolikšen je bil letni delež minimalne plače v dodani vrednosti zaposlenega:
2007 21,89%
2017 22,32%
povečanje za 0.49% kar je zanemarljivo ko pogledamo še eno primerjavo:
Povprečna bruto plača
2007 1.284€
2017 1.721€
Rast je bila 34% kar je 12,22% manj kot rast dodane vrednosti na zaposlenega.

To kaže predvsem na to, da se nenormalen dvig minimalnih plač in nore davčne obremenitve plač rešuje na plečih srednjega razreda v gospodarstvu. In vedno večjega nezadovoljstva teh ljudi. Zgodovina nas uči, da to ni najbolj pametno početje.

In če pogledamo še kakšen je delež povprečne bruto plače v dodani vrednosti zaposlenega:

2007 52,20%
2017 47,85%
kar je padec za 4,35%.
Od vseh zaposlenih jih kar 65% prejema povprečno ali nižjo plačo od slovenske bruto povprečne plače in v tej skupini so zajeti tudi zaposleni z minimalno bruto plač. Ko potegnemo črto ugotovimo, da kljub dvigu minimalne plače za 3,25% nad rastjo dodane vrednosti se je delež za 65% zaposlenih pod minimalno plačo skupaj z tistimi z minimalnimi plačami znižal za celih 3,25%.
S takim prikazom pa dobimo diametralno obrnjeno sliko kot ste jo vi prikazali v vašem članku.
Lep pozdrav!

BDP na prebivalca je zame bistveno bolj relavanten podatek, saj pove koliko smo ustvarili vsi skupaj. Medtem ko dodana vrednost na zaposlenega v gospodarskih družbah kaže samo del slike in ustvarja bistveno lepšo sliko od realne,če jo preslikamo na celo državo.

Slon v sobi pri vsem skupaj pa je javni sektor.

Rešitev je v splošnem dvigu BDP-ja, temu pa mora sledii tudi rast plač, nenazadnje mnimalne plače. Seveda pa to za sabo potegne rast cen storitev, ki so v Sloveniji še dokaj poceni, zato tisti s plačo nižjo od povprečja še ne smejo odpirati šampanjcev. Čedalje teže jim bo. V Francji protesti niso zato, ker folk nima kaj drugega za počet. Enostavno je donedavnega še srednji sloj obubožal in težko preživi v čedalje dražjih mestih. Kako to rešiti v času globalizacije in neoliberalne politične paradgme? Težko.

V podatek za dodano vrednost so zajeti vsi (pritni sektor, javni sektor, samostojni podjetniki in kmetje) ker se spremlja po šifri dejavnosti ne pa organizacijski ali lastniški strukturi,
vir: pxweb.stat.si/pxweb/...ij/&lang=2 in to zajame več kot 900.000 zaposlenih.
Če bi podatke očistili javnega sektorja, kmetijstva in samostojnih podjetnikov. Bi bila dodana vrednost na zaposlenega v zasebnem sektorju precej višja in bi bili tudi pritiski na višje plače v zasebnem sektorju višji. Verjamem, da je to tudi razlog uradnih inštitucij, da zbirajo podatke v taki obliki, da ni preveč transparentno. Če bi bile plače samo odvisne od BDP-ja bi morali imeti zaposleni v Ljubljanski statistični regiji 3x večje plače kot v zagorski statistični regiji ker je v Ljubljani BDP 3x večji kot v Zagorju. BDP je v Ljubljani toliko višji, ker imajo tam sedež večina velikih družb in se njihovi prihodki prištevajo v ljubljanski BDP pa dodamo še veliko delovno migracijo in je to to. Pri dodani vrednosti pa ni takih razlik po regijah ampak so po dejavnostmi. Dodana vrednost pri določenem delu samostojnih podjetnikov in kmetijstvu je pa tudi vprašanje koliko je izogibanja in sive ekonomije. Vprašati se pa tudi moramo ali je interes države, da se spodbuja gospodarstvo z nizko dodano vrednostjo v času pomanjkanja delovne sile? Delodajalci in to kar velik del pa ne plačuje plač na podlagi rasti BDP-ja ali dodane vrednosti ampak kolikor mu je nujno. Če velika slovenska firma katera proizvaja vrhunski nišni izdelek, je lider na svetovnem trgu, dosega najvišje cene v svoji branži in in ima storilnost primerljivo s svojo konkurenco (fizično in finančno) ima plače pol nižje kot njena konkurenca? Ker v Sloveniji pač lahko plača 20-30% višje plače kot slovenska konkurenca in ima dovolj delavcev, sedaj pa ko zmankuje posameznih strokovnih profilov, ker bežijo v Avstrijo ali Nemčijo za dosti boljše plače. Pri pomanjkanju delovne sile bi po tržnih zakonitostih morale plače dosti hitreje rasti predvsem za posamezne profile zaposlenih, pri nas pa ne. Rajši se pritiska na državo, da še bolj odpre meje za uvoz tuje delovne sile, ker ni potrebno plač dvigovati.