[Brat Solidor]
Glej, težko bi rekel, da gre za vero. Prej za prepričanje. Res je, vsakdo, ki ima neko prepričanje o neki stvari in ga je na mrtvo pripravljen zagovarjati (to pomeni, da je gluh za drugačno mnenje), spominja na vero. Razlika je med posameznikovo strukturo (načinom) razmišljanja. Če si sposoben kritično (vsaj s kancem dvoma) presojati lastno in nasprotnikovo mnenje o neki stvari, se po navadi dokoplješ do najverjetnejše resnice.
Presojanje pa zahteva kaj več kot le prebiranje člankov z všečno vsebino.
Sapienti sat.

Jaz pa mislim ravno nasprotno. Jaz nisem na mrtvo pripravljen zagovarjati svoje vere. V nekaj verjamem, ker se mi pač zdi tako najbolj verjetno, a ob odsotnosti kakšnih dokazov, da je tako. Prepričan sem pa v tisto, za kar obstajajo trdni dokazi in tisto sem pripravljen na mrtvo braniti.

No, tudi jaz sem pripravljen "na mrtvo" braniti stališče, da je zemlja okrogla in ne ploščata.
Pri bolj kompleksnih zadevah kot je npr. globalno segrevanje, kjer deluje kopica spodbujevalcev in zaviralcev s časovno odvisnostjo oziroma cikličnostjo, pa se mi zdi, da je le treba malce tehtanja oziroma ponderiranja učinkov, kaj ne?