[MarijanMacek]
> [kekez]
>
> Delavci so najeta delovna sila in so za svoj doprinos v podjetje plačani (lahko dobro, lahko tudi mizerno). Tukaj se njihova zgodba konča. Vsekakor ne nosijo nobene odgovornosti za delovanje podjetja in tudi, če se jim nos dvigne, gredo lahko skoraj čez noč drugam, pa bo podjetje ponavadi še kar delalo. Če je kakšen od delavcev toliko gajsten, da se mu zdi vloga najete delovne sile (delavca) premalo, ponavadi naredi svoje podjetje (postane podjetnik) ali se iz črede krav prerine vsaj med pastirje (šefe), ki so tudi že na pol delavci na pol podjetniki.

Podjetnik, ki tako ozko gleda na zaposlene bo slej ko porej propadel. Priznane firme s katerimi sem sodeloval niso nikoli tako gledale na zaposlene, zato so pa uspešne. Kakor je za delovanje firme potreben kapital, je še bolj nujna sposobna in zavzeta delovna sila, ki ni potrošno blago, kakor jo razumeš v svoji preprostosti.
Nekoč sem gostoval v eni od manjših visokotehnoloških firm v Bay Area, v soseščini v Fremontu je bila tovarna NUMMI (joint venture GM in Toyota) z zanimivo zgodovino. Pod vodstvom GM in upravljalskimi metodami podobnim tvojim idejam o delavcu kot najeti delovni sili, oziroma nepotrebnem strošku je bila po 20 letih kot neuspešna zaprta leta 1982. Leta 1984 so ustanovili JV in tovarna je postala ena najuspešnejših avtomobilskih tovarn v ZDA. Seveda so uporabili Toyotine metode vodenja vitke (lean)proizvodnje in seveda metode znanstvenega upravljanja (scientific managment), ki delavca ne obravnava preprosto kot strošek. Je že davno g. Taylor ugotovil, da je nemotivirana delovna sila nizko produktivna, glej en.wikipedia.org/wik...management In kakor je bila poprej tovarna neuspešna, je postala ena najuspešnejših, dokler pač GM ni propadel leta 2009 in so jo naslednje leto zapri. Tovarno je prevzela Tesla in s proizvodnjo so spet bile težave. Če je nekoč delala brez težav 6000 avtomobilov na teden so menda sedaj produkcijo dvignili na 5000 tedensko z uporabo dodatnih zasilnih prostorov pod šotori etc... Pa niso bili problemi z električnimi pogoni, nekoč je bil kruciali problem vgradnja dash baordov....
In še v premislek, zakaj misliš da v Nemčiji delavcev ne obravnavajo kot strošek z najeto delovno silo in ima vsaka večja firma zastopnike delojemalcev v nadzornem odboru? Verjetno bo kar držalo, da je dodana vrednost na zaposlenega (podatki kažejo na močno negativno korelacijo z velikostjo firme, malce staro a vendar www.stat.si/StatWeb/...ndex/5225) v veliki meri odvisna od odnosa do delojemalca. Še nisem slišal trditve, da je delojemalec najemna delovna sila od uspešne velike firme, od majhnih podjetnikov pa že mnogo, zlasti na tem forumu, kjer imajo podjetniki čas debatirat v delovnem času.

... čuj, malo se motiš, ker forumski podjetniki v svojem življenju očitno niso delali nič drugega, kot prenašali cigle in kopali jarke, kar lahko dela vsak, ki ima močne roke ... evo, in ker je takih na "trgu" več kot dovolj, forumski podjetniki ne bodo nikoli propadli ...

[vickibedi]
> [MarijanMacek]
> > [kekez]
> >
> > Delavci so najeta delovna sila in so za svoj doprinos v podjetje plačani (lahko dobro, lahko tudi mizerno). Tukaj se njihova zgodba konča. Vsekakor ne nosijo nobene odgovornosti za delovanje podjetja in tudi, če se jim nos dvigne, gredo lahko skoraj čez noč drugam, pa bo podjetje ponavadi še kar delalo. Če je kakšen od delavcev toliko gajsten, da se mu zdi vloga najete delovne sile (delavca) premalo, ponavadi naredi svoje podjetje (postane podjetnik) ali se iz črede krav prerine vsaj med pastirje (šefe), ki so tudi že na pol delavci na pol podjetniki.
>
> Podjetnik, ki tako ozko gleda na zaposlene bo slej ko porej propadel. Priznane firme s katerimi sem sodeloval niso nikoli tako gledale na zaposlene, zato so pa uspešne. Kakor je za delovanje firme potreben kapital, je še bolj nujna sposobna in zavzeta delovna sila, ki ni potrošno blago, kakor jo razumeš v svoji preprostosti.
> Nekoč sem gostoval v eni od manjših visokotehnoloških firm v Bay Area, v soseščini v Fremontu je bila tovarna NUMMI (joint venture GM in Toyota) z zanimivo zgodovino. Pod vodstvom GM in upravljalskimi metodami podobnim tvojim idejam o delavcu kot najeti delovni sili, oziroma nepotrebnem strošku je bila po 20 letih kot neuspešna zaprta leta 1982. Leta 1984 so ustanovili JV in tovarna je postala ena najuspešnejših avtomobilskih tovarn v ZDA. Seveda so uporabili Toyotine metode vodenja vitke (lean)proizvodnje in seveda metode znanstvenega upravljanja (scientific managment), ki delavca ne obravnava preprosto kot strošek. Je že davno g. Taylor ugotovil, da je nemotivirana delovna sila nizko produktivna, glej en.wikipedia.org/wik...management In kakor je bila poprej tovarna neuspešna, je postala ena najuspešnejših, dokler pač GM ni propadel leta 2009 in so jo naslednje leto zapri. Tovarno je prevzela Tesla in s proizvodnjo so spet bile težave. Če je nekoč delala brez težav 6000 avtomobilov na teden so menda sedaj produkcijo dvignili na 5000 tedensko z uporabo dodatnih zasilnih prostorov pod šotori etc... Pa niso bili problemi z električnimi pogoni, nekoč je bil kruciali problem vgradnja dash baordov....
> In še v premislek, zakaj misliš da v Nemčiji delavcev ne obravnavajo kot strošek z najeto delovno silo in ima vsaka večja firma zastopnike delojemalcev v nadzornem odboru? Verjetno bo kar držalo, da je dodana vrednost na zaposlenega (podatki kažejo na močno negativno korelacijo z velikostjo firme, malce staro a vendar www.stat.si/StatWeb/...ndex/5225) v veliki meri odvisna od odnosa do delojemalca. Še nisem slišal trditve, da je delojemalec najemna delovna sila od uspešne velike firme, od majhnih podjetnikov pa že mnogo, zlasti na tem forumu, kjer imajo podjetniki čas debatirat v delovnem času.

Vsak naj se drži svojega in pri tem naj dela kar se da korektno in pošteno, pa bodo vsi zadovoljni. Vlog pa ni za mešati, ker se potem ne ve več kdo pije in kdo plača (izkušnjo z delavskim samoupravljanjem pa tudi že imamo).

Hudič je, da jaz nisem nikjer napisal, da naj delavci upravljajo firmo, podal se le primer iz Nemčije, da so za firme and določeno velikostjo obvezni delojemalski zastopniki v NS. Jasno, da firmo upravlja uprava in čudno, nikjer ne piše da so to lastniki, ki se na tem forumu tako kitijo s svojo (nepreveliko)pomembnostjo! vendar sem še vedno mnenja, da najemna delovna sila ne bo dolgo držala firme pokonci, sem pokazal primer iz cvetočih ZDA.

[MarijanMacek]
Podjetnik, ki tako ozko gleda na zaposlene bo slej ko porej propadel. Priznane firme s katerimi sem sodeloval niso nikoli tako gledale na zaposlene, zato so pa uspešne. Kakor je za delovanje firme potreben kapital, je še bolj nujna sposobna in zavzeta delovna sila, ki ni potrošno blago, kakor jo razumeš v svoji preprostosti.

Prej obratno.
Podjetnik, ki posluje v zavedanju, da ga lahko kadarkoli zapusti kdorkoli od zaposlenih, bo na to pripravljen in bo preživel.
Podjetnik, ki vidi (zgradi) v svojih zaposlenih nenadomestljive osebke, se mu lahko čez noč sesuje svet.
Podjetnik bo tudi ustrezno plačal svoje delavce in s tem dal boljšim in težje nadomestljivim manj povoda, da bi ga ti pustili na cedilu. Ampak ljudje so vseeno nepredvidljivi.

Če povzamem sploh začetek tele debate.
Podjetnik posredno s svojo vizijo, strategijo in znanjem (pa tudi manj oprijemljivim občutkom in pogosto tudi s srečo) zares ustvarja denar in plačuje vse. Delavce, državo (davke) in tudi sebe. Delavci ponavadi sploh nimajo informacij (niti občutka), koliko katero njihovo dejanje prinese ali tudi odnese podjetju.
Podjetnik je tudi edini, ki ima "vsa jajca na tnali". Če ne bo šlo, bo izgubil denar in zaposlitev. Delavci izgubijo "samo" zaposlitev. Pogosto pa vsaj perspektivnejši sami zapustijo ladjo že dosti pred potopom in ne izgubijo prav nič.

[kekez]
> [MarijanMacek]
> Podjetnik, ki tako ozko gleda na zaposlene bo slej ko porej propadel. Priznane firme s katerimi sem sodeloval niso nikoli tako gledale na zaposlene, zato so pa uspešne. Kakor je za delovanje firme potreben kapital, je še bolj nujna sposobna in zavzeta delovna sila, ki ni potrošno blago, kakor jo razumeš v svoji preprostosti.

Prej obratno.
Podjetnik, ki posluje v zavedanju, da ga lahko kadarkoli zapusti kdorkoli od zaposlenih, bo na to pripravljen in bo preživel.
Podjetnik, ki vidi (zgradi) v svojih zaposlenih nenadomestljive osebke, se mu lahko čez noč sesuje svet.
Podjetnik bo tudi ustrezno plačal svoje delavce in s tem dal boljšim in težje nadomestljivim manj povoda, da bi ga ti pustili na cedilu. Ampak ljudje so vseeno nepredvidljivi.

Če povzamem sploh začetek tele debate.
Podjetnik posredno s svojo vizijo, strategijo in znanjem (pa tudi manj oprijemljivim občutkom in pogosto tudi s srečo) zares ustvarja denar in plačuje vse. Delavce, državo (davke) in tudi sebe. Delavci ponavadi sploh nimajo informacij (niti občutka), koliko katero njihovo dejanje prinese ali tudi odnese podjetju.
Podjetnik je tudi edini, ki ima "vsa jajca na tnali". Če ne bo šlo, bo izgubil denar in zaposlitev. Delavci izgubijo "samo" zaposlitev. Pogosto pa vsaj perspektivnejši sami zapustijo ladjo že dosti pred potopom in ne izgubijo prav nič.

Ti si pač podjetnik v pravem, ozkem pomenu besede. Na žalost, ali pa na veselje diktirajo stanje ekonomije velika podjetja, kjer težko govorimo o podjetniku lastniku in upravljalcu. In tam velja povsem drugačna filozofija kot jo zastopaš ti. Recimo preberi delodajalci.mojedelo...jem/d-3005 kjer lepo piše, da je

Znananje zaposlenih vpliva na vrednost podjetja Vlaganje v zaposlene pomeni naložbo za dolgoročno poslovno uspešnost podjetja in ne kratkoročni strošek. To je še kako pomembno v primeru, ko se podjetje znajde v težavah. Najpogosteje se ravno takrat nameni najmanj sredstev za izobraževanje zaposlenih, čeprav bi morale biti takrat naložbe v znanje na prednostnem seznamu. Samo ob pogoju, da se vodstvo podjetja zaveda tega dejstva, si zagotovi inovativne kadre, s katerimi lahko doseže začrtane cilje. V nasprotnem primeru lahko ostane brez njih, saj tudi na današnjem trgu dela veljajo tržne zakonitosti.

Na sploh boš izvedel v tem linku marsikaj, kar sicer zametuješ in smatraš da je podjetnik alfa in omega svoje firme.... Pa še majhno vprašanje, koliko pa vlagaš v znanje svojih zaposlenih. Se bojim da bolj malo, saj sam trdiš da imaš težave izračunati iz bruto plače delojemalca socialne dajatve, ki jih plača delodajalec....

Sicer pa uspešnost podjetnikov najlepše pokaže podatek o bruto dodani vrednosti na zaposlenega, link sem že podal ene 2x. Podatki za 2014 kažejo, da je v RS bruto dodana vrednost na zaposlenega 39,46k€ in vsa ne velika podjetja (mikro, majhna, sredje velika, 99,8%, 70% zaposlenih) ne dosegajo tega povprečja, velika (0,2%, 30% zaposlenih)pa imajo v povprečju 50,95k€ dodane vrednosti. In verjetno je velik del vzrokov za alarmantno obliko uspešnosti firm ravno v ozkogledosti podjetnikov, ki pač v zaposlenih vidijo neuko najemno delovno silo, ki je za firmo samo strošek in ne bogastvo, seveda če razpolaga z ustreznimi znanji.