[]
> Če se jim BDP čez noč poveča za 300 milijard EUR oz, zraste BDP za več kot 20%, se je treba vprašati koliko so se s tem povečali davčni prilivi. Njihov delež dolga v BDP se je enormno zmanjšal.
>
> Ampak koliko se jim pozna na proračunu? Ali imajo konkreten proračunski presežek in odplačujejo dolg? A se jim vse skupaj pozna na enormni rasti plač?
>
> Ker kot je bilo razumeti iz tega članka v Irish timesu temu ni bilo ravno tako.

Zato gledajo tudi "druge" kazalnike, ki naj bi odpravili nekaj teh specificnih tezav...

www.fiscalcouncil.ie.../Box-C.pdf

Hvala za link. Samo iz tega jaz ne morem razbrati kakšno je dejansko stanje.

Recimo dolg Irske je cca. 206 milijard EUR. BDP je 303 miliijarde EUR. Zadeva izgleda odlično, samo okoli 65% dolga glede na BDP.

A je recimo od tega treba odšteti teh 100 milijard, ki so v tvojem linku, da dobimo približno realno sliko? Ker potem je dolga za okoli 100% njihovega produkta.

Samo, če ta nov nov način izračunavanja apliciramo na recimo Slovenijo, Nemčijo, Avstrijo, Nizozemsko itd. a dobimo cifre, ki so podobne BDP-ju. In je v bistvu ta novi indeks samo nek korektor za ekstreme pri majhnih državah, ki so hkrati davčne oaze, ala Irska, Nizozemska, Luksemburg, Malta, Ciper. Ali se potem vse skupaj ful spremeni? Tudi pri večjih državah, kot so recimo Francija, Nemčija, Španija?

Če recimo gledam davčne prihodke Irske in Slovenije, pa velikost BDP, potem je proračun Irske kar solidno visok www.budget.gov.ie/Bu...utlook.pdf In je povsem primerljiv s slovenskim (če ga prilagodimo glede na velikost in število prebivalcev).

Vidim pa, da so kar resno zavezani varčevanju in da planirajo precej nižje odhodke glede na davčne prihodke.

Tako, da visok padec dolga države glede na BDP vseeno ni posledica zgolj nekih računovodskih operacij, ampak gre vseeno za kombinacijo dejanskega zmanjševanja na eni strani in večje ekonomske aktivnosti na drugi. Ker recimo Slovenija na tem prvem segmentu ni naredila nič in se zanaša samo na večjo gospodarsko aktivnost. Z izjemo leta 2018 ko je imela proračunski presežek, pa še to kljub trudu, da bi ga ne bilo. V letu 2019 bo verjetno slika v Sloveniji precej drugačna.

[sopranos]
Tako, da visok padec dolga države glede na BDP vseeno ni posledica zgolj nekih računovodskih operacij, ampak gre vseeno za kombinacijo dejanskega zmanjševanja na eni strani in večje ekonomske aktivnosti na drugi.

v primeru, ko se ti v enem letu nezvezno spremeni bdp zaradi selitve za 26% (2015), je zelo in na vso moc kakrsnakoli sprememba kolicnika proti bdp dalec, dalec primarno stvar spremembe bdp :)

glede kao zmanjsevanja dolga glej tudi:

www.independent.ie/b...54705.html (tekst iz aprila 2018, ki pove: za 2017 proracunski primanjkljaj, traja ze 10 let, dogaja se ne glede na rekorde bdp, ne glede na vec pobranih davkov in za 2018 za 2019 se pricakuje se vedno primanjkljaj)

www.rte.ie/news/busi...t-deficit/ ("On a per capita basis, the country's public debt is the third highest in the developed world and amounts to €42,000 for every person resident in the State.")

pa se en link, da se bos pocutil kot doma (razen da ima slovenija trenutno presezek seveda):

www.independent.ie/b...07069.html (julij 2018, "Alarm bells should ring over our spending spree amid budget deficit")

tukajle pa decembra 2018 ugotavljajo, da zdaj je pa vendarle toliko priliva iz obdavcitve podjetij, da bo verjetno zneslo leto 2018 koncno enkrat koncati v plusu: www.cnbc.com/2018/12...taxes.html

ce zdaj to sestejemo:

- tako irska kot slovenija sta imeli prejsnjic presezek v proracunu cca 10 let nazaj
- slovenija je presla znova v plus v 2017
- irska pa verjetno v 2018 (se cakamo cifro)

tako da previdno z "oni so pridni, pri nas pa..."

[sopranos]
> []
> >

Recimo dolg Irske je cca. 206 milijard EUR. BDP je 303 miliijarde EUR. Zadeva izgleda odlično, samo okoli 65% dolga glede na BDP.

Pomembna je tudi kakovost javnega dolga. Avstrijski javni dolg je cc. 300 milijard, nekje sem prebral (linka ne najdem, mogoče je bilo v kakšni knjigi), da naj bi večino tega dolga porabili za investicije, ki same vračajo dolg ali bodo vračale ko bodo projekti zaključeni npr. izgrajene proge, tuneli...Kolikor vemo, v slovenskem javnem dolgu je malo porabljenega denarja za investicije, v bistvu gre za denar izgubljen v temni luknji...Ima kdo natačne primerjave med strukturo javnega dolga v Avstriji in Sloveniji, saj ni enako če se država zadolži za izplačilo pokojnin ali plač v javnem sektorju ali če se zadolži npr. za drugi tir ali za izgradnjo nekaj stokilometrov proge.