[abohte]
Ne bluzi. V času sovjetske protiofenzive je bilo na bojišču Stalingrada cca 1 mio vojakov sil osi (od tega dobrih 400.000 Nemcev), istočasno v S. Afriki pa 350.000. Za en grič? Seveda... Pri čemer je prav slednje bojišče posesalo velik del nemških transportnih letal, s katerimi so dovažali material in vojake iz Italije v S Afriko. Pomanjkanje teh je morda ključni element, zakaj se je Paulus predal. Sile v S Afriki bi bile v Stalingradu prav gotovo jeziček na tehtnici.

Pozabljaš tudi na dejavnik strateškega bombardiranja Nemčije, pomorske blokade Nemčije ter na to, da je prav zaradi vojne z ZDA Japonska spoštovala sporazum s SZ o nenapadanju in je lahko SZ premestila vojake iz daljnega vzhoda v Evropo. Prav tako je zaradi Dieppe raid (in povečanega strahu pred invazijo) Nemčija povečala št. vojakov v okupirani Franciji kot tudi na Norveškem (300.000 vojakov). Nemčija je povečala št. vojakov v Franciji tudi zaradi okupacije J Francije (Case Anton), ki je zopet posledica dogajanj v S Afriki (in Darlanove izdaje). Zgolj Italijani so imeli v J Franciji 230.000 vojakov. In to v času bitke za Stalingrad.

Glede lend-lease so ti pa že drugi napisali.

Kako zelo se je poznal vpliv Angležev in Američanov je najlažje spoznati, če pogledaš dogajanje na ruski fronti v l. 1941, ko je bil ta vpliv majhen. In tudi sam Stalin je rekel, da bi brez zaveznikov SZ izgubila vojno.

Ko je Mainstein Hitlerju predstavil operacijo Winterstorm (operacija za razbitje blokade 6. armade v Stalingradu), je poudaril, da je ključna letalska oskrba 6. armade. Praktično večina prisotnih generalov pa je dvomila v Göringovo zagotovilo, da to ne bo problem. Tudi v Afriki je odstotnost zadostne letalske podpore precej drago stala. Mansteinu sicer ad hoc operacija Winterstorm tudi sicer ni uspela, saj so Rusi pravočasno zaustavili njeogovo prodiranje.

Pri Moskvi pa je bil hud problem Nemcev tudi logistika. Ruska partizanska aktivnost v nemškem zaledju je bila silovita saj so Nemci uspeli do moskovske fronte spraviti manj kot 30 vlakov z materialom dnevno, potrebovali pa bi jih 70. Na tej točki so Nemci spoznali, da je zavzetje Moskve bolj ali manj fantazija. Z ali brez zavezniške pomoči.

Sicer je to merjenje, kdo ima večjega pri zavezniški zmagi bolj ali manj brezveze oziroma te kaj če analize lahko opravljamo tudi v popolnoma drugi smeri (kaj če bi Hitler imel te divizije z vzhoda na rtazpolago na zahodu v primeru separatnega miru, ruskega poraza ali pa če Rusije nikoli ne bi napadel). Ampak zgodovina se s "kaj če" analizo jasno ne ukvarja.

[rx170]
> [abohte]
> Ne bluzi. V času sovjetske protiofenzive je bilo na bojišču Stalingrada cca 1 mio vojakov sil osi (od tega dobrih 400.000 Nemcev), istočasno v S. Afriki pa 350.000. Za en grič? Seveda... Pri čemer je prav slednje bojišče posesalo velik del nemških transportnih letal, s katerimi so dovažali material in vojake iz Italije v S Afriko. Pomanjkanje teh je morda ključni element, zakaj se je Paulus predal. Sile v S Afriki bi bile v Stalingradu prav gotovo jeziček na tehtnici.
>
> Pozabljaš tudi na dejavnik strateškega bombardiranja Nemčije, pomorske blokade Nemčije ter na to, da je prav zaradi vojne z ZDA Japonska spoštovala sporazum s SZ o nenapadanju in je lahko SZ premestila vojake iz daljnega vzhoda v Evropo. Prav tako je zaradi Dieppe raid (in povečanega strahu pred invazijo) Nemčija povečala št. vojakov v okupirani Franciji kot tudi na Norveškem (300.000 vojakov). Nemčija je povečala št. vojakov v Franciji tudi zaradi okupacije J Francije (Case Anton), ki je zopet posledica dogajanj v S Afriki (in Darlanove izdaje). Zgolj Italijani so imeli v J Franciji 230.000 vojakov. In to v času bitke za Stalingrad.
>
> Glede lend-lease so ti pa že drugi napisali.
>
> Kako zelo se je poznal vpliv Angležev in Američanov je najlažje spoznati, če pogledaš dogajanje na ruski fronti v l. 1941, ko je bil ta vpliv majhen. In tudi sam Stalin je rekel, da bi brez zaveznikov SZ izgubila vojno.

Ko je Mainstein Hitlerju predstavil operacijo Winterstorm (operacija za razbitje blokade 6. armade v Stalingradu), je poudaril, da je ključna letalska oskrba 6. armade. Praktično večina prisotnih generalov pa je dvomila v Göringovo zagotovilo, da to ne bo problem. Tudi v Afriki je odstotnost zadostne letalske podpore precej drago stala. Mansteinu sicer ad hoc operacija Winterstorm tudi sicer ni uspela, saj so Rusi pravočasno zaustavili njeogovo prodiranje.

Pri Moskvi pa je bil hud problem Nemcev tudi logistika. Ruska partizanska aktivnost v nemškem zaledju je bila silovita saj so Nemci uspeli do moskovske fronte spraviti manj kot 30 vlakov z materialom dnevno, potrebovali pa bi jih 70. Na tej točki so Nemci spoznali, da je zavzetje Moskve bolj ali manj fantazija. Z ali brez zavezniške pomoči.

Sicer je to merjenje, kdo ima večjega pri zavezniški zmagi bolj ali manj brezveze oziroma te kaj če analize lahko opravljamo tudi v popolnoma drugi smeri (kaj če bi Hitler imel te divizije z vzhoda na rtazpolago na zahodu v primeru separatnega miru, ruskega poraza ali pa če Rusije nikoli ne bi napadel). Ampak zgodovina se s "kaj če" analizo jasno ne ukvarja.

War is logbook of errors, je baje nekoč izjavil Churchill.
Sicer pa je pomoje največja Hitlerjeva napaka na vzhodu bila ta, da je svojo lebensraum genocidno rasno politiko vzel skrajno preveč resno. V vzhodni Evropi (Poljaki, Ukrajinci, baltske države...) so imeli namreč Sovjetov poln k***c in so (razen Poljakov) Nemce pričakali skoraj kot osvoboditelje. Namesto da bi Nemci zbildali zavezništva po teh deželah, so šli pobijat folk po dolgem in počez. Celo precej Rusov so imeli Stalina poln k in nekateri zajeti ruski vojaki (jih je bilo več kot miljon) bi bili gotovo pripravljeni zamenjat stran in se bi borili proti Stalinu... Skratka, edino na ta način bi Nemci morda lahko premagali Ruse, če ne drugega pa bi (ob varčevanju lastne žive sile) lahko vsaj uspešneje obranili Nemčijo pred kontra napadom, ko bi do njega prišlo.