[jani1974]
> [rx170]
> > [jani1974]
> > > [MarijanMacek]
> > > Bodo Kitajci rekli: Nič več redkih zemelj in bo primer zaključen v nekaj dnevih z opravičilom
> >
> > Za zdaj Kitajci v vojni še ne morejo zmagati.
>
> V vojni ne more nihče zmagati. So pa Kitajci pragmatični in se bodo odzvali na ustrezen način.

Američani so zmagali tako v prvi, kot tudi v drugi svetovni vojni.

To je splošno prepičanje, ki p ne drži. V vojni (ETO) so sodelovali samo v zaključni fazi, ko je bilo vse že vse več ali manj odločeno s strani SZ. seveda so pomagali s precejšnimi dobavami, še najbolj so pa bili Sovjeti hvaležni hrane, izgubili so namreč žitnico, Ukrajino. Tanki, Granti namreč, so pač bili do leta 1943 na nivoju "Lakirani grob za 7 fantov. Šele kasneje ko je že bilo večinoma odločeno so lifrali boljše Šhermanes 76 mm topom in dizelskim motorjem.... Angleži so vsaj pomagali v časih najhujšega pomanjkanja s svojimi sicer ne preveč dobrimi tanki.

Vojna z Japonsko bi se pa še vlekla kakšno leto, če ne bi Sovjeti stopili v vojno, šele ko so odpovedali sporzum o nenapadanju, so Japonci začeli iskati stike za pogajanja. In n pozabimo, SZ je imela svojo vojsko na enem od glavnih japonskih otokov (Okinawo so naprimer anektirali 1879) mesec dni pred Američani! In glavnina japonske vojske ni bila v Pacifiku ampak v Mandžuriji in na Kitajskem. In te imperialne sile v Mandžuriji je SZ zgazila. Po enem tednu je bil cesar prisiljen podati izjavo:

After a week of fighting, during which Soviet forces had penetrated deep into Manchukuo, Japan's Emperor Hirohito recorded the Gyokuon-hōsō which was broadcast on radio to the Japanese nation on August 15, 1945. The idea of surrender was incomprehensible to the Japanese people, and combined with Hirohito's use of formal and archaic language, the fact that he did not use the word "surrender", the poor quality of the broadcast, and poor lines of communication, there was some confusion amongst the Japanese about what the announcement meant. The Imperial Japanese Army Headquarters did not immediately communicate the cease-fire order to the Kwantung Army, and many elements of the Army either did not understand it, or ignored it.

George Smith Patton mlajši (izvirno angleško George Smith Patton, Jr.), ameriški moderni peterobojec in general, * 11. november 1885, San Gabriel, Kalifornija, † 21. december 1945, Heidelberg, Nemčija.

Patton je najbolj znan kot korpusni in armadni poveljnik med drugo svetovno vojno, kot tudi po ekcentričnosti in kontraverzno odkritem govoru.

Po diplomi na Vojaški akademiji ZDA je leta 1909 vstopil v Kopensko vojsko ZDA. V letih 1916-17 je sodeloval v neuspešni ekspediciji Pancho Ville, ameriški operaciji, ki je hotela ujeti Pancho Villa. Med prvo svetovno vojno je bil kot prvi častnik dodeljen Tankovskemu korpusu ZDA in se udeležil bojev v Franciji.[6][7] Med drugo svetovno vojno je poveljeval korpusom in armadam v Severni Afriki, na Siciliji in Evropskem teatru operacij. Leta 1944 je Patton postal poveljnik 3. armade, ki je pod njegovim poveljstvom osvojila več ozemlja v krajšem času, zajela več ujetnikov ter napredovala več kot katerakoli druga armada v vojaški zgodovini.[8]

Pa ne okol govort,nda.press

[MarijanMacek]
> [jani1974]
> > [rx170]
> > > [jani1974]
> > > > [MarijanMacek]
> > > > Bodo Kitajci rekli: Nič več redkih zemelj in bo primer zaključen v nekaj dnevih z opravičilom
> > >
> > > Za zdaj Kitajci v vojni še ne morejo zmagati.
> >
> > V vojni ne more nihče zmagati. So pa Kitajci pragmatični in se bodo odzvali na ustrezen način.
>
> Američani so zmagali tako v prvi, kot tudi v drugi svetovni vojni.

To je splošno prepičanje, ki p ne drži. V vojni (ETO) so sodelovali samo v zaključni fazi, ko je bilo vse že vse več ali manj odločeno s strani SZ. seveda so pomagali s precejšnimi dobavami, še najbolj so pa bili Sovjeti hvaležni hrane, izgubili so namreč žitnico, Ukrajino. Tanki, Granti namreč, so pač bili do leta 1943 na nivoju "Lakirani grob za 7 fantov. Šele kasneje ko je že bilo večinoma odločeno so lifrali boljše Šhermanes 76 mm topom in dizelskim motorjem.... Angleži so vsaj pomagali v časih najhujšega pomanjkanja s svojimi sicer ne preveč dobrimi tanki.

Vojna z Japonsko bi se pa še vlekla kakšno leto, če ne bi Sovjeti stopili v vojno, šele ko so odpovedali sporzum o nenapadanju, so Japonci začeli iskati stike za pogajanja. In n pozabimo, SZ je imela svojo vojsko na enem od glavnih japonskih otokov (Okinawo so naprimer anektirali 1879) mesec dni pred Američani! In glavnina japonske vojske ni bila v Pacifiku ampak v Mandžuriji in na Kitajskem. In te imperialne sile v Mandžuriji je SZ zgazila. Po enem tednu je bil cesar prisiljen podati izjavo:

After a week of fighting, during which Soviet forces had penetrated deep into Manchukuo, Japan's Emperor Hirohito recorded the Gyokuon-hōsō which was broadcast on radio to the Japanese nation on August 15, 1945. The idea of surrender was incomprehensible to the Japanese people, and combined with Hirohito's use of formal and archaic language, the fact that he did not use the word "surrender", the poor quality of the broadcast, and poor lines of communication, there was some confusion amongst the Japanese about what the announcement meant. The Imperial Japanese Army Headquarters did not immediately communicate the cease-fire order to the Kwantung Army, and many elements of the Army either did not understand it, or ignored it.

Še najbolj so bili Sovjeti hvaležni za tovornjake brez katerih ne bi mogli izvajati velikih ofenzivnih operacij, ker je bil velik del preskrbe vezan na njih.

en.wikipedia.org/wik...Lend-Lease

Cifre so gromozanske: "The United States delivered to the Soviet Union from October 1, 1941 to May 31, 1945 the following: 427,284 trucks, 13,303 combat vehicles, 35,170 motorcycles, 2,328 ordnance service vehicles, 2,670,371 tons of petroleum products (gasoline and oil) or 57.8 percent of the High-octane aviation fuel,[24] 4,478,116 tons of foodstuffs (canned meats, sugar, flour, salt, etc.), 1,911 steam locomotives, 66 Diesel locomotives, 9,920 flat cars, 1,000 dump cars, 120 tank cars, and 35 heavy machinery cars. Provided ordnance goods (ammunition, artillery shells, mines, assorted explosives) amounted to 53 percent of total domestic production. One item typical of many was a tire plant that was lifted bodily from the Ford Company's River Rouge Plant and transferred to the USSR. The 1947 money value of the supplies and services amounted to about eleven billion dollars2

[MarijanMacek]
> [jani1974]
> Američani so zmagali tako v prvi, kot tudi v drugi svetovni vojni.

To je splošno prepičanje, ki p ne drži. V vojni (ETO) so sodelovali samo v zaključni fazi, ko je bilo vse že vse več ali manj odločeno s strani SZ. seveda so pomagali s precejšnimi dobavami, še najbolj so pa bili Sovjeti hvaležni hrane, izgubili so namreč žitnico, Ukrajino. Tanki, Granti namreč, so pač bili do leta 1943 na nivoju "Lakirani grob za 7 fantov. Šele kasneje ko je že bilo večinoma odločeno so lifrali boljše Šhermanes 76 mm topom in dizelskim motorjem.... Angleži so vsaj pomagali v časih najhujšega pomanjkanja s svojimi sicer ne preveč dobrimi tanki.

Podpora Angležem, bitka za Atlantik, Lend-Lease?
Bi Nemci Ruse za malo malico, če ne bi imeli Otoka za hrbtom.

Vojna z Japonsko bi se pa še vlekla kakšno leto, če ne bi Sovjeti stopili v vojno, šele ko so odpovedali sporzum o nenapadanju, so Japonci začeli iskati stike za pogajanja. In n pozabimo, SZ je imela svojo vojsko na enem od glavnih japonskih otokov (Okinawo so naprimer anektirali 1879) mesec dni pred Američani! In glavnina japonske vojske ni bila v Pacifiku ampak v Mandžuriji in na Kitajskem. In te imperialne sile v Mandžuriji je SZ zgazila. Po enem tednu je bil cesar prisiljen podati izjavo:

Ja, te atomske bombe so bile čisto brezveze strošek.
Ruski vojak s špaginom, katjuša, T-34, šturmovik in dovolj vodke pred akcijo...
In evo ga na, beži cesar kot 7 volilcev pred Popovičem.