[rava]
Kaj je pesnik hotel povedat s tem grafom?
Najprej je treba dat hruške skup pa japke skup.
Al primerjaš povprečno plačo, dobiček na zaposlenega in prihodke na zaposlenega itd.
Al pa maso plač, komplet dobiček in komplet prihodke.

Ne ni treba dati nič skupaj, vzami si malo časa za premislek.

Pripenjam sliko razmerij med plačami, dobički in prihodki v družbah za zadnji deset let.
Pomembno je tudi metodološko pojasnilo. Ker so dobički zelo volatilni, včasih so, v času krize so majhni ali pa jih ni, v konukturi so večji, je treba za pošteno primerjavo sesšteti učinke skozi oba cikla (konjukturo in recesijo)
Za primer vzamemo:
1. enega zaposlenega in seštevamo njegove bruto plače skozi obdobje
2. vse slovenske lastnike družb in seštevamo dobičke njihovih družb skozi obdobje
(zaradi primerjave damo oboje na skupni imenovalec plač).
3. PRihodke vseh družb iz Poročil Ajpesa skozi obdobje
(zaradi primerjave damo oboje na skupni imenovalec plač).

Pri finančnih naložbah je običajno kriterij donosnot skozi neko obdobje, zato sem skušal slediti temu v tej primerjavi.
Iz nekega podjetja dobijo zaposleni v nekem obdobju vsoto plač. Ta vsota raste na grafikonu prktično linearno (njen trentni naklon je 1457)
Družba dela prihodke, da lahko omogoči plače in dobičke. Namerno sem uporabil agregatne prihdke vseh družb jih sesšteval skozi čas, da dobimo vse vplive in jih normiral na plače, Pokaže se, da tudi vsota prihodkov le malo odstopa od linearne podobno kot plače. Le da raste počasneje kot plače naklon je 1202.
Dobički so ali pa niso oziroma so najbolj variabilni od vseh treh kategorij. Družbaa agregatno deluje, če raste sorazmerno. ZAto mora vsota dobičkov dohiteti in prehiteti vsoto plač v dobrih časih, ker bo v slabih zopet zaostala. Na grafu vsote dobička vidimo, da ima najnižji povprečni naklon 765, vidimo pa tudi da ja naklon od leta 2015 veliko bolj strm in da skuša dohiteti rast plač.
ZATO JE PRIMERJANJE NAKLONA ZGOLJ ZADNJE TRI LETA SKRAJNO ŠKODLJIVO.
Na slovenskem primeru vidimo, da so rasle plače celo hitreje od prihodkov v glavenm na račun dobičkov. Če ni zadržanih dobičkov pomeni, da ni iz česa investirati v sredstva za povišanje dodane vrednosti.
Potem se lahko dodana vrednost povečuje samo z novimi prilivi kapitala iz tujine, kar pa je slabo. Stroj, ki deluje v ravnotežju bi moral dodano vrednost povečevati z vlaganji iz zadržanih dobičkov, kar bi na dolgi rok omogočalo tudi višje plače


Rezultat na grafikonu pokaže, da so daljši konec potegnili delavci s plačami. Kljub hitri rasti dobičkov v zadnjih treh letih je zostanek še skoraj eno tretjino.
Skratka populizem ala "grdi kapitalisti" je popolnoma iz trte zvit. Poglejte graf.