[tstih]
Ce kaj, se volitve v Ljubljani preanalizira. Se nablizje resnici je po moje vic od zgoraj o Damjanu in Juretu Jankovicu, kot edinih dveh, ki lahko v Ljubljani premagata Zorana Jankovica.

Vzpostavljeno politicno dejstvo je, da je Ljubljana proletarizirano mesto. Nikakor ne edino, tudi npr. London je! Rezultat 30% kaze, da se *morda* (vsekakor po polzje!) vraca k svojim mescanskim koreninam, je pa do tega se dolga pot.

In to zato, ker je stara navada zelezna srajca.

Mnogo gospodinjstev je premozenjsko ze davno izstopilo iz proletariata, kulturno pa se vedno vsak 1.maj rajajo na Rozniku, in grozijo zasebnikom. In to iz svojih lastniskih stanovanj; vikendic v Martuljku; hladilnikov, polnih fotografij iz potovanj po tujini; z dvema otrokoma in psom. Popolnoma enako velja za prvo generacijo priseljencev, ki bodisi vrtickarijo, vikendasijo in grilajo, kot najbolj kleni Slovenci; in za njihova (in nasa!) pomehkuzena metro-deca, ki tecejo maratoncke, srkajo sokce v la petitu, hodijo v galerije gledat neke packarije - v resnici pa iskat seks, se vozijo v sluzbo s kolesci za tri jurje iz kompozitnih materialov in redno obiskujejo manikuro.

In cetudi se niti proletarci niti priseljenci ne razlikujejo vec bistveno od mescanov in Slovencev, Ljubljana zivi ravno dovolj lagodno, da si lahko se vedno privoscijo usodno zmoto - da volitve obstajajo kot priloznost za nostalgijo in iskanje izgubljenih identitet.

To je to. Ce kaj, so lokalne volitve praznik politicne staticnosti. Vse teorije so zgolj nepripravljenost sprejeti dejstvo, da Jankovic vlada Ljubljani, ker pac najbolj pristno predstavlja kulturo mesta. V cloveski naravi dobronamerno, v politicnih pojavnih oblikah pa totalno neuzitno.

Ce so malo bolj razburjeni jih pride malo vec, sicer malo manj.

[bc123a]
Boljsa analiza od vsega, kar si pisal na twitterju pred volitvami :)