[vickibedi]
> [najobj]
> > [vickibedi]
> > Najbolj socialna (socialistična) država v EU. Graf pove vse.

> ... čuj, v družbi Nove Zelandije in Francije niti ni tako slabo, ampak graf brez absolutnih vrednosti je zgolj še ena manipulacija, ki so si jo privoščili Financarji ...
>
> P.S.: trije lasje v juhi je relativno dosti, trije lasje na glavi pa relativno malo ...

Kakšne absolutne vrednosti človek ?
Graf kaže min plačo kot % povprečne plače. Je pa res, da je podatek odvisen od porazdelitve.
Pri bolj egalitarnih družbah (kakršna je Slovenija) kaže bolj prav, kot v manj egalitarnih (npr. ZDA). Tam je tistih, ki dejansko zaslužijo povprečno plačo zelo malo.

... eh, če je na totem ec.europa.eu/eurosta...%25%29.png grafu romunskih 300 evrov za tebe in Financarje enako kot nemških 1500 evrov, potem je moja primerjava z lasmi v juhi in na glavi očitno preveč zahtevna za toti forum ...

P.S.: če mogoče nisi opazil, je minimalna plača namenjena vsaj približno dostojnemu življenju ljudi, ki delajo 8 ur na dan, na grafu Financarjev pa sta Romunija in Nemčija "sosedi" ... evo, in če ti tudi to razložim, to pomeni, da je Nemec z minimalno plačo zadovoljen šele takrat, ko dobi petkrat več in živi petkrat bolj dostojno kot Romun ... aja, Romunijo sem omenil, ker še večje sirotinje iz Bolgarije manipulatorji na Financah sploh niso dali na svoj graf ...

Ojoj kere neumnosti si napisal. Prov glava zapeče.

Jst vsakemu privoščim vsaj 15 jurjev neto plače, samo če ni denarja, ga ni.

Vaša politkomisarska logika, da se pri nas izplačujejo nizke plače zato ker so delodajalci žleht in škrti, je totalno zgrešena. Plače so pri nas nizke zato, ker je nizka dodana vrednost in nimajo od kod financirat takih plač, kot bi jih radi politkomisarji, ki ne kapirate, da visoke plače v družbah z visoko dodano vrednostjo niso visoke zaradi dekretov.

Tista jajca, ko se en z bemflnom in jahtami okol vozi, njegovi delavci pa crkavajo, si lahko prihraniš, ker jih poznam, mi je slabo ob njih in sploh ne mislim odgovarjat na ta bulšit - zato raj vnaprej povem. Tamali delodajalci in proletariat so več al manj isti razred, kot sta že Črt in 0513ANITO napisala.

Ne kapirate, da se ukrep ne nanaša samo na tiste, ki so na minimalcu, ampak plače rine navzgor praktično vsem strukturam.

Lej trgovino in njihove osnovne plače
Tarifni razred
NOP v EUR
I. Enostavna dela 531,49
II. Manj zahtevna dela 551,88
III. Srednje zahtevna dela 584,67
IV. Zahtevna dela 624,10
V. Bolj zahtevna dela 695,66
VI. Zelo zahtevna dela 814,97
VII. Visoko zahtevna dela 971,95

Šele osnovna plača najvišjega razreda presega minimalca.
Mesečniki pravijo, da mora bit osnovna plača 700 neto, kar v najnižjem razredu pomeni skor 100% povišanje osnovnih plač, na to grejo pa pol še vsi dodatki, vključno z delovno dobo, se pravi se povečajo za enak %.

Tako da ne vem od kod ideja, da se ukrep nanaša samo na tiste, ki zdaj prejemajo minimalca.

Zdaj pa poglejmo drugo stran, torej vire za izplačilo teh plač.

V strukturi dodane vrednosti na zaposlenega plače predstavljajo cirka 60% (mal manj ampak ajd, za forum je zaokrožitev ok).

Sedanji minimalc košta recimo 15 jurjev letno. Torej mora podjetje ustvarit vsaj 25 jurjev dodane vrednosti na zaposlenega, da si sploh lahko privošči minimalca.

Povprečna dodana vrednost na zaposlenega je 43 jurjev in povprečne plače so čist ustrezne.
Lani, ko je bila rekordna gospodarska rast, je šla dodana vrednost gor za manj kot 2%.

Bizarni dekret za dvig minimalca pa zna komplet plače v gospodarstvu porint gor za 10% če ne več - kakšen učinek bo, se v bistvu ne da zračunat in se ne ve, ker se podatki o strukturi plač (kolk je osnovnih plač in koliko dodarkov) nikjer ne zbirajo.

To pomeni, da bi morala it tud ustvarjena dodana vrednost gor točno za tolk.
Od kod se pa dviguje dodana vrednost?
Iz domačih dobičkov in tujih investicij.
Tuje investicije sovražite, domače dobičke hočete pa vse požrt kot Balkanc na balkanski ohceti - zapufa se do nezavesti, ma en teden žurko za par sto folka, pol pa ostane z glavobolom in pufi, ki jih ne more plačat.

Tako da ob vsem venezuelskem nabijanju kako je treba plače dvignit, še povejte od kod.

[najobj]
> [vickibedi]
> > [najobj]
> > > [vickibedi]
> > > Najbolj socialna (socialistična) država v EU. Graf pove vse.

> > ... čuj, v družbi Nove Zelandije in Francije niti ni tako slabo, ampak graf brez absolutnih vrednosti je zgolj še ena manipulacija, ki so si jo privoščili Financarji ...
> >
> > P.S.: trije lasje v juhi je relativno dosti, trije lasje na glavi pa relativno malo ...

> Kakšne absolutne vrednosti človek ?
> Graf kaže min plačo kot % povprečne plače. Je pa res, da je podatek odvisen od porazdelitve.
> Pri bolj egalitarnih družbah (kakršna je Slovenija) kaže bolj prav, kot v manj egalitarnih (npr. ZDA). Tam je tistih, ki dejansko zaslužijo povprečno plačo zelo malo.

... eh, če je na totem ec.europa.eu/eurosta...%25%29.png grafu romunskih 300 evrov za tebe in Financarje enako kot nemških 1500 evrov, potem je moja primerjava z lasmi v juhi in na glavi očitno preveč zahtevna za toti forum ...

P.S.: če mogoče nisi opazil, je minimalna plača namenjena vsaj približno dostojnemu življenju ljudi, ki delajo 8 ur na dan, na grafu Financarjev pa sta Romunija in Nemčija "sosedi" ... evo, in če ti tudi to razložim, to pomeni, da je Nemec z minimalno plačo zadovoljen šele takrat, ko dobi petkrat več in živi petkrat bolj dostojno kot Romun ... aja, Romunijo sem omenil, ker še večje sirotinje iz Bolgarije manipulatorji na Financah sploh niso dali na svoj graf ...

Kaj bluziš ?
Graf je namenjen primerjavi med minimalno in povprečno plačo, takole za občutek čistilka dobi približno polovico plače od srednjega državnega uradnika (npr. zaposlen v knjižnici). (Ne govori pa o tem, kako se z minimalno (ali pa povprečno plačo) v katerikoli od teh državi živi, ker potem bi moral upoštevati še cene življenskih stroškov, druge socialne transferje, stroške šolstva, zdravstva, lastništvo nepremičnin, oz stroške najemnin ...)

Bottom line zame je pa ta, da smo v socializmu včasih imeli takšna razmerja: srednji kader je zaslužil za dve čistilkine plače, UNI kader je zaslužil za 50% več od srednjega.
Danes UNI kader dobi dve čistilkine plače, v prihodnje pa bodo mesečni talibani to razmerje popravili na 50% dodatka (glede na čistilko). Rings any bells maestro ?

in vodstveni kader je imel vcasih 5x najnizjo placo, danes pa...

[vickibedi]
> [najobj]
> > [vickibedi]
> > > [najobj]
> > > > [vickibedi]
> > > > Najbolj socialna (socialistična) država v EU. Graf pove vse.
>
> > > ... čuj, v družbi Nove Zelandije in Francije niti ni tako slabo, ampak graf brez absolutnih vrednosti je zgolj še ena manipulacija, ki so si jo privoščili Financarji ...
> > >
> > > P.S.: trije lasje v juhi je relativno dosti, trije lasje na glavi pa relativno malo ...

> > Kakšne absolutne vrednosti človek ?
> > Graf kaže min plačo kot % povprečne plače. Je pa res, da je podatek odvisen od porazdelitve.
> > Pri bolj egalitarnih družbah (kakršna je Slovenija) kaže bolj prav, kot v manj egalitarnih (npr. ZDA). Tam je tistih, ki dejansko zaslužijo povprečno plačo zelo malo.

> ... eh, če je na totem ec.europa.eu/eurosta...%25%29.png grafu romunskih 300 evrov za tebe in Financarje enako kot nemških 1500 evrov, potem je moja primerjava z lasmi v juhi in na glavi očitno preveč zahtevna za toti forum ...
>
> P.S.: če mogoče nisi opazil, je minimalna plača namenjena vsaj približno dostojnemu življenju ljudi, ki delajo 8 ur na dan, na grafu Financarjev pa sta Romunija in Nemčija "sosedi" ... evo, in če ti tudi to razložim, to pomeni, da je Nemec z minimalno plačo zadovoljen šele takrat, ko dobi petkrat več in živi petkrat bolj dostojno kot Romun ... aja, Romunijo sem omenil, ker še večje sirotinje iz Bolgarije manipulatorji na Financah sploh niso dali na svoj graf ...

Kaj bluziš ?
Graf je namenjen primerjavi med minimalno in povprečno plačo, takole za občutek čistilka dobi približno polovico plače od srednjega državnega uradnika (npr. zaposlen v knjižnici). (Ne govori pa o tem, kako se z minimalno (ali pa povprečno plačo) v katerikoli od teh državi živi, ker potem bi moral upoštevati še cene življenskih stroškov, druge socialne transferje, stroške šolstva, zdravstva, lastništvo nepremičnin, oz stroške najemnin ...)

Bottom line zame je pa ta, da smo v socializmu včasih imeli takšna razmerja: srednji kader je zaslužil za dve čistilkine plače, UNI kader je zaslužil za 50% več od srednjega.
Danes UNI kader dobi dve čistilkine plače, v prihodnje pa bodo mesečni talibani to razmerje popravili na 50% dodatka (glede na čistilko). Rings any bells maestro ?

... čuj, jaz nič ne bluzim, ampak bluzijo Financarji, ki manipulirajo z grafom, kjer iz urejanja izrazito kompleksne zadeve (= dostojno življenje) potegnejo samo eno, ki jim za njihovo bluzenje najbolj paše ... khmm, pa še tukaj so z Novo Zelandijo, Francijo, Avstralijo, Luksemburgom in še nekaterimi sfalili, ker je dostojno življenje malo preveč kompleksna zadeva, da bi jo ilustriral z enim grafom ...

P.S.: če je minimalna plača namenjena vsaj približno dostojnemu življenju ljudi, ki delajo 8 ur na dan zaradi sebe in ne zato, da bo imel delodajalec čimvečji profit, je za objektivno sliko treba predstaviti tisto, kar dostojno življenje sploh je ... no, lahko pa se gremo tole en.wikipedia.org/wik...the_bottom , kar sredi Evrope skupaj z migranti iz celega sveta v niti ne preveč dolgem času lahko pomeni samo eno, in sicer ... KABUUUUUM ...

[bc123a]
> [bc123a]
> > [rava]
> > Gospodarstvo, ki bo SPET tiho, stisnilo rep med noge in se uklonilo poblaznelim politkomisarjem, ki jim bodo žugali z nacionalizacijami in NIKDAR ne protestira niti javno ne podpre ljudi, ki se javno uprejo zblaznelim politikantom in birokratom, si verjetno drugega niti ne zasluži.
>
> Tako. Pri tem imas v rangu nekaj deset kilometrov do nekaj sto kilometrov iz slovenije drzave ki so v EU, imajo priblizno enako sposobno delovno silo, in bistveno nizje minimalne place.
>
> Endgame.

Mimogrede, tisti pametnjakovici ki primerjajo slovenske in avstrijske place, naj si preberejo tole:

www.oecd.org/skills/...ovenia.pdf
www.oecd.org/skills/...ustria.pdf

(se zlasti je zanimivo ono o manual labourers, za katere vemo kdo so v avstriji ze dolga leta)

Sem malo pregledal tale tvoj vir za Slovenijo in prišel do čudnih zaključkov. Sploh ni tako hude povezave med uspešnostjo na ekonomskem področju, recimo BDP per capita in vsem tremi študiranimi kategorijami (litracy, numeracy, problem solving). Tudi čudežno uspešne države so pod povprečjem OECD, Irska v vseh 3, Singapur je dober samo v reševanju problemov, ZDA so nasploh skrajno slabe, tudi Avstrija je vsaj v enem kriteriju podpovprečna.... In vendar piše v poročilu za Slovenijo lepo:

Most workers in Slovenia are well - matched with their jobs

[MarijanMacek]
> [bc123a]
> > [bc123a]
> > > [rava]
> > > Gospodarstvo, ki bo SPET tiho, stisnilo rep med noge in se uklonilo poblaznelim politkomisarjem, ki jim bodo žugali z nacionalizacijami in NIKDAR ne protestira niti javno ne podpre ljudi, ki se javno uprejo zblaznelim politikantom in birokratom, si verjetno drugega niti ne zasluži.
> >
> > Tako. Pri tem imas v rangu nekaj deset kilometrov do nekaj sto kilometrov iz slovenije drzave ki so v EU, imajo priblizno enako sposobno delovno silo, in bistveno nizje minimalne place.
> >
> > Endgame.
>
> Mimogrede, tisti pametnjakovici ki primerjajo slovenske in avstrijske place, naj si preberejo tole:
>
> www.oecd.org/skills/...ovenia.pdf
> www.oecd.org/skills/...ustria.pdf
>
> (se zlasti je zanimivo ono o manual labourers, za katere vemo kdo so v avstriji ze dolga leta)

Sem malo pregledal tale tvoj vir za Slovenijo in prišel do čudnih zaključkov. Sploh ni tako hude povezave med uspešnostjo na ekonomskem področju, recimo BDP per capita in vsem tremi študiranimi kategorijami (litracy, numeracy, problem solving). Tudi čudežno uspešne države so pod povprečjem OECD, Irska v vseh 3, Singapur je dober samo v reševanju problemov, ZDA so nasploh skrajno slabe, tudi Avstrija je vsaj v enem kriteriju podpovprečna.... In vendar piše v poročilu za Slovenijo lepo:

Most workers in Slovenia are well - matched with their jobs

Ne bo dolgo tako, ker gospodarstvo ni sposobno ponuditi delovnih mest mladim, ki bodo tako over qualified. Kot je lepo napisano v prispevku JPD, je težava naših podjetnikov:

...zagato je lepo opisal akademik Igor Emri, predsednik Sveta za razvoj pri SAZU v svojem nedavnem intervjuju, objavljenim v Svetu Kapitala 28.9., ko pravi: »če raziskuješ in razvijaš sveče, ne boš nikoli naredil žarnice«. Za tehnološki in posledično razvojni preboj bo treba iznajti nekaj več. Potrebno je razmišljanje »out of the box«, ki ga pri rutinskih izboljšavah obstoječih programov ni možno doseči.

damijan.org/2018/11/...na-drzava/

[MarijanMacek]
Sem malo pregledal tale tvoj vir za Slovenijo in prišel do čudnih zaključkov. Sploh ni tako hude povezave med uspešnostjo na ekonomskem področju, recimo BDP per capita in vsem tremi študiranimi kategorijami (litracy, numeracy, problem solving). Tudi čudežno uspešne države so pod povprečjem OECD, Irska v vseh 3, Singapur je dober samo v reševanju problemov, ZDA so nasploh skrajno slabe, tudi Avstrija je vsaj v enem kriteriju podpovprečna.... In vendar piše v poročilu za Slovenijo lepo:

Most workers in Slovenia are well - matched with their jobs

Zakljucek je normalen. Slovenske firme nimajo kaj delati nekega visjega hightecha, ker je delovna sila pac taksna da se da lepo svabom sraufe pa filtre pa feltne pa kaksen senzor prodajati, ne mores pa imeti proizvodnje ki bi bila bolj zahtevna - ker nimas taksne delovne sile, ki bi bila za to sposobna.

Ce ne, bi OECD napisal, da je delovna sila overqualified. Pa ni. Slepimo se da je overqualified, ker delajo inzenirji za 900 EUR place, ampak marsikdaj je njihovo znanje (in sposobnosti) tudi taksno, da si pac tocno toliko zasluzijo in je dejansko mesto ki formalno zahteva srednjo solo, cisto primerno za njih.

In ne se sprenevedati, saj vemo kaj iz nasih faksov prihaja... (predvsem po krivdi tega, kako slab je ze vhodni material, nepovezano s kvaliteto faksov).

okej praviš da ob 15 jurjev minimalca rabiš vsaj 25 jurjev dodane vrednosti, ki je seštevek plače, dobička in tujega kapitala. Če prav razumem termin dodane vrednosti je ta lahko tudi le plača+ dobiček(se pravi donos na vložen kapital). Če je 10 % donosnot ok. to pomeni cca 100.000 kapitala?

Kakor ti operiraš s tem koliko mora podjetju ostati- lahko bi mu po moje tudi manj- tako levi s plačo= življenski stroški(plača delavca)+ 20% (dobiček).

Ali se podjetjem ne bi izšlo po tej mesečevi računici,da je npr dodana vrednost na delavca v višini njegove plače +20% oz. 80:20; sedaj kot praviš je minimalno potrebno razmerje 60:40

Smo v državi kjer imamo zavetišča za zapuščene živali, farmske živali imajo določene minimalne standarde; delavcem z najnižjimi plačami pa naj bi se odrekalo standard, ki naj bi jim glede na stopnjo razvitosti družbe pripadal.

mogoče tudi da so minimalni življenski stroški previsoko postavljeni

[hostamox]
okej praviš da ob 15 jurjev minimalca rabiš vsaj 25 jurjev dodane vrednosti, ki je seštevek plače, dobička in tujega kapitala. Če prav razumem termin dodane vrednosti je ta lahko tudi le plača+ dobiček(se pravi donos na vložen kapital). Če je 10 % donosnot ok. to pomeni cca 100.000 kapitala?

Kakor ti operiraš s tem koliko mora podjetju ostati- lahko bi mu po moje tudi manj- tako levi s plačo= življenski stroški(plača delavca)+ 20% (dobiček).

Ali se podjetjem ne bi izšlo po tej mesečevi računici,da je npr dodana vrednost na delavca v višini njegove plače +20% oz. 80:20; sedaj kot praviš je minimalno potrebno razmerje 60:40

Smo v državi kjer imamo zavetišča za zapuščene živali, farmske živali imajo določene minimalne standarde; delavcem z najnižjimi plačami pa naj bi se odrekalo standard, ki naj bi jim glede na stopnjo razvitosti družbe pripadal.

mogoče tudi da so minimalni življenski stroški previsoko postavljeni

Narobe razumeš dodano vrednost in iz tega vlečeš fovš zaključke.

Dodana vrednost (poenostavljeno)
=
+ sredstva za zaposlene (bruto bruto plače, regresi, prehrana, prevoz itd)
+ amortizacija
+ dobički
+ ene sorte davkov

Na ravni države je to BDP.

Če hočeš požret vse za plače na račun amortizacije in dobičkov, pomeni, da ne investiraš.
Odsotnost investicij pa že na kratek kaj šele na daljši rok pomeni nižjo produktivnost in s tem nižjo dodano vrednost.

Zdele skor 10 let ni bilo investicij niti v višini amortizacije, kaj šele da bi bila kaka vlaganja v nove tehnologije, s katerimi bi dosegali višjo produktivnost, ki je z opremo iz cajtov Franca Jožefa dans tud slučajno ne moreš.

Kot sem rekla - navijate za poslovni model balkanske poroke - dans žurka na kateri se vse požre, jutri pa glavobol, dolgovi in revščina.

Jst ne pravim, da si delavci ne zaslužijo, pravim pa to, da pri nas ni od kod vzet.
Tle se ne moremo zmenit.

Zaradi investicij in razvoja isti delavec v trenutku ko stopi v civiliziran svet dosega Xkrat višjo produktivnost.

[rava]
Jst ne pravim, da si delavci ne zaslužijo, pravim pa to, da pri nas ni od kod vzet.
Tle se ne moremo zmenit.

Exactly. In odkod ni vzet tudi zato, ker se je ze v preteklosti s tem (pozrtijo) pretiravalo. In ce se bo sedaj kljubtemu vzelo, bo prihodnje se manj za vzet in enkrat se pac ne bo. In bodo najmanj kvalificirana delovna mesta na tnalu, tako kot so bila 10 let nazaj.

[bc123a]
> [rava]
> Jst ne pravim, da si delavci ne zaslužijo, pravim pa to, da pri nas ni od kod vzet.
> Tle se ne moremo zmenit.

Exactly. In odkod ni vzet tudi zato, ker se je ze v preteklosti s tem (pozrtijo) pretiravalo. In ce se bo sedaj kljubtemu vzelo, bo prihodnje se manj za vzet in enkrat se pac ne bo. In bodo najmanj kvalificirana delovna mesta na tnalu, tako kot so bila 10 let nazaj.

Ja.

Prizadevanja za "visoko dodano vrednost" zadnje cajte, so pa sploh neki boljšega.
Vlada je ful prestrašila podjetnike, ki bodo iz firm vlekli vse stare dobičke, ki so jih puščali not za investicije (Akrapovič).
Aktiven izgon podjetnikov (Boscarol) in grožnje z nacionalizacijo.
Maltretiranje tujih investitorjev in preprečevanje, da bi sploh lahko delali (Ascent Resources).
Pa verjetno sem še kaj pozabila.
Že "samo" to bo ful stolklo investicije.
Pol pa še ta poblazneli dvig plač, ki bo krepko zajedel v dobičke in amortizacijo.

Mislm.
Eh.

[hostamox]
Ali se podjetjem ne bi izšlo po tej mesečevi računici,da je npr dodana vrednost na delavca v višini njegove plače +20% oz. 80:20; sedaj kot praviš je minimalno potrebno razmerje 60:40

Ta delež stroškov dela v dodani vrednosti ni čist arbitrarna številka. V resnici je tako, da ko strošek dela preseže 60 % delež v dodani vrednosti, podjetju začne zmanjkovati denarja za razvoj in investicije. Firms posledično postane ziheraška in zamuja priložnosti. V določenih kapitalskih intenzivih dejavnostih je lahko dolgoročno poguben tudi nižji delež.

Pred leti sem se dosti s tem ukvarjal, sem tudi predaval na raznih seminarjih in izobraževanjih o tem, kako lahko že danes s precej veliko verjetnostjo vidiš, da boš imel čez dve leti resno težave, če nečesa ne spremeniš. Delež stroška dela v dodatni vrednosti nad 60 % je en tak signal, da si odjadral predaleč. Grozno, če sploh ne po lastni krivdi, ampak te je tja porinila kar država. Za večino podjetij je to začaran krog, iz katerega zelo težko uidejo, ker nimajo denarja za investicije v stroje in ljudi, ki bi povečali dodano vrednost, stroški dela pa še kar rastejo.

Zdaj so razmere za podjetja ugodne in se vidi učinek tega, da imajo višek denarja. Zaposlujejo ljudi in se lotevajo (za zaposlene fajn) projektov kar malo na pamet - če bo bo, če ne smo pa pač stran vrgli par sto jurjev, treba je probati. Firme hodijo na sejme, trošijo za nove službene avte, računalnike, telefone, testirajo nove tehnologije, pošiljajo zaposlene na razne brezvezne seminarje, konference ipd. To vpliva pozitivno na celotno gospodarstvo. Po zvišanju bo takšnih fajn projektov manj in se bo spet bolj šparalo. Direktorji bodo spet sitni.

Dobro sem si narobe razlagal. Vseeno menim, da za nizke place ni potrebna visoka amortizacija. Menim da je vecji problem vodstvo, ki nesmotrno izkorisca vire tako kapital kot delavce. Ali zato ker se jim ne da, ali nimajo znanja ali pa je njihova placa prenizka.

[hostamox]
Dobro sem si narobe razlagal. Vseeno menim, da za nizke place ni potrebna visoka amortizacija. Menim da je vecji problem vodstvo, ki nesmotrno izkorisca vire tako kapital kot delavce. Ali zato ker se jim ne da, ali nimajo znanja ali pa je njihova placa prenizka.

Jst se strinjam, da ogromno slovenskega managementa v riti. Ni znanja, pamet veliko tehle podjetnikov, ki jih gledam tle okoli, ima pa majstrsko pamet Titana ali Litostroja v 50tih letih.

V okoljih z visoko zaposlenostjo in visoko dodano vrednostjo take butle zrihta trg. Delavci jih skenslajo in so se prej ali slej primorani spraviti k pameti ali pa grejo v maloro.

Tle pa delavci tega ne morejo naredit. Mi imamo še vedno nizko zaposlenost, služb tudi slučajno ni tolk kot se opleta, delavci takih delodajalcev še vedno ne morejo zapustit.

Tudi na tviterju se širi fama, da bo ta ukrep prisilil delodajalce, da dvignejo dodano vrednost. Pa jih ne bo. Samo ob službe bo spravil cel kup ljudi, ker drugih zaposlovalcev enostavno ni.

[crt]
> [rava]
> Gospodarstvo, ki bo SPET tiho, stisnilo rep med noge in se uklonilo poblaznelim politkomisarjem, ki jim bodo žugali z nacionalizacijami in NIKDAR ne protestira niti javno ne podpre ljudi, ki se javno uprejo zblaznelim politikantom in birokratom, si verjetno drugega niti ne zasluži.

"gospodarstvo" v smislu politicnega playerja je predvsem gzs, ki je predvsem zdruzenje velikih. ki so tako veliki, da a) imajo na voljo se kaksne druge vzvode kot trzne in b) se dovolj dobro znajdejo v okolju, kakrsno je.

male mom and pop + 0 do 20 zaposlenih firmice pa pojejo junaske pesmi o mitoloskem prosto-trznem delovno-eticnem kapitalizmu, se trkajo po prsih, da so delodajalci in podjetniki in ne zelijo razumeti, da so po svojem dometu blizje (ali nizje) svojim zaposlenim kot vecjim igralcem.

vedno znova je na tapeti delitev na zelo pokvarjene in zelo omejene, pa da niti ne omenjam onih, ki jim to uspeva hkrati.

@crt, več kot polovica nemškega gospdodarstva tvorijo male in srednje velike firme (okoli 50 zaposlenih). Ne bi pametoval, ampak imaš vso svobodo povedat kaj misliš:-). Če to daš v kontext, pa zveni drugače..... Playerji, pajade...Lep dan.
P.S. Včeraj zvečer pri Slaku Pop TV, o minimalni plači in zgražanje ka je je rekla gospa iz GZS. Njej se res ni treba nobenemu opravičevati. Govor o minimalki je govor o revščini, zato "bogati" reveži." Najboljša sociala je dobro gospodarstvo, tako prvi nemški gospodarski minister in kasneje kancler. Zakaj pa v Avstriji lahko naši dosegajo visoko dodano vrednot,pametuje mu pa jaz odgovorim, tam ni bilo ZK nikoli, ni bilo samoupravljanja, bil je kapitalizem, ki ga ta koordinator tako sovraži....in seveda prava demokracija. 12. novembra 2018 praznuje država Avstrija 100 rojstni dan. Nemčija pa ga je včeraj.

[rename]
Par dni nazaj sem zasledil zemljevid Evrope, ki je ponazarjal, koliko univerz ima posamezna država med top 500.

Kot counterpoint: Warren Buffett o univerzah, šolskih zadevah in učenju.
www.cnbc.com/2017/10...atter.html

Ne ljubi se mi iskati posnetka, ko je domači mladini iz Nebraske rekel, da jim ni treba riniti na top šit univerze, ker so za pridne in bistre tudi domače dovolj dobre. Oziroma nekaj v tem smislu. Kolikor sem na hitro videl, sistem University of Nebraska nima prav eminentnega mesta na raznih top-uni-rankings.

[bigl]
@crt, več kot polovica nemškega gospdodarstva tvorijo male in srednje velike firme (okoli 50 zaposlenih).

ja. pa se tudi kaksna druga razlika se najde med tema dvema gospodarstvoma in politicno zastopanostjo raznih interesov v njiju dveh, ane :)

ce si slabo organiziran lolek, te bo preglasil vsak, ki je malo boljse organiziran in/ali malo manj lolek. in pri tem nic ne pomaga, da kako je pa v kaksni drugi drzavi.

[bigl]
> [crt]
> > [rava]
> > Gospodarstvo, ki bo SPET tiho, stisnilo rep med noge in se uklonilo poblaznelim politkomisarjem, ki jim bodo žugali z nacionalizacijami in NIKDAR ne protestira niti javno ne podpre ljudi, ki se javno uprejo zblaznelim politikantom in birokratom, si verjetno drugega niti ne zasluži.
>
@crt, več kot polovica nemškega gospdodarstva tvorijo male in srednje velike firme (okoli 50 zaposlenih). Ne bi pametoval, ampak imaš vso svobodo povedat kaj misliš:-). Če to daš v kontext, pa zveni drugače..... Playerji, pajade...Lep dan.
P.S. Včeraj zvečer pri Slaku Pop TV, o minimalni plači in zgražanje ka je je rekla gospa iz GZS. Njej se res ni treba nobenemu opravičevati. Govor o minimalki je govor o revščini, zato "bogati" reveži." Najboljša sociala je dobro gospodarstvo, tako prvi nemški gospodarski minister in kasneje kancler. Zakaj pa v Avstriji lahko naši dosegajo visoko dodano vrednot,pametuje mu pa jaz odgovorim, tam ni bilo ZK nikoli, ni bilo samoupravljanja, bil je kapitalizem, ki ga ta koordinator tako sovraži....in seveda prava demokracija. 12. novembra 2018 praznuje država Avstrija 100 rojstni dan. Nemčija pa ga je včeraj.

S to MesecŠarec po komunistično centralmokomitetsko oktroirano minimalno plačo, smo pravzaprav na začetku venezuelske poti, ki je danes bolj opustošena kot v Natovi agresiji Sirija. Iz Venezuele se je izselilo in od revščine pobegnilo 3 milijonov ljudi. Danes se sprašujejo kdo je kriv? Odgovor je le eden – socializem preprosto ne funkcionira. Proračunski deficit raste, ustvarjen pa je novi razred, ki mu prav nič ne manjka in prav na to računajo Mesec, Kordiš, Violeta...da bodo prav oni ta novi razred.

[rava]
Tle pa delavci tega ne morejo naredit. Mi imamo še vedno nizko zaposlenost, služb tudi slučajno ni tolk kot se opleta, delavci takih delodajalcev še vedno ne morejo zapustit.

Tudi na tviterju se širi fama, da bo ta ukrep prisilil delodajalce, da dvignejo dodano vrednost. Pa jih ne bo. Samo ob službe bo spravil cel kup ljudi, ker drugih zaposlovalcev enostavno ni.

Dovolj je pogledati konkurenco.

Slovaska: Po OECD nadpovprecni po skills, minimalc 480 bruto.
Slovenija: Po OECD globoko podpovprecni po skills, minimalc 840 bruto in ga mislijo se zvisati.

Kdo pri zdravi pameti misli, da se bo to dobro koncalo?

In kot je bilo tu ze zapisano, pa mislim da si ravno ti napisala: pretirani stroski dela ne pomenijo takojsnjega konca firme, pomenijo zaziranje v investicije, razvoj, itd.

Ce firme niso crknile zaradi previsokega minimalca ze do sedaj, to ne pomeni da niso nazirale svoje substance, in to se pozna tudi v nizki rasti dodane vrednosti.

[crt]
> [bigl]
> @crt, več kot polovica nemškega gospdodarstva tvorijo male in srednje velike firme (okoli 50 zaposlenih).

ja. pa se tudi kaksna druga razlika se najde med tema dvema gospodarstvoma in politicno zastopanostjo raznih interesov v njiju dveh, ane :)

ce si slabo organiziran lolek, te bo preglasil vsak, ki je malo boljse organiziran in/ali malo manj lolek. in pri tem nic ne pomaga, da kako je pa v kaksni drugi drzavi.

A res?:-). Lep dan.

P.S. Avstrija nima skrajne levice na oblasti.....D
Da so "loleki" orgnizirani pa slišim prvič. Imenuj mi lolek organizacijo:-). Ti si bljižje virom...

[bigl]
Da so "loleki" orgnizirani pa slišim prvič. Imenuj mi lolek organizacijo:-). Ti si bljižje virom...

evo primer www.ozs.si/ - nisem sicer clan, ampak vprasal si.

[rename]
> [pobalin]
> > [rename]
> > Par dni nazaj sem zasledil zemljevid Evrope, ki je ponazarjal, koliko univerz ima posamezna država med top 500.
>
> Kot counterpoint: Warren Buffett o univerzah, šolskih zadevah in učenju.
> www.cnbc.com/2017/10...atter.html
>
> Ne ljubi se mi iskati posnetka, ko je domači mladini iz Nebraske rekel, da jim ni treba riniti na top šit univerze, ker so za pridne in bistre tudi domače dovolj dobre. Oziroma nekaj v tem smislu. Kolikor sem na hitro videl, sistem University of Nebraska nima prav eminentnega mesta na raznih top-uni-rankings.

Ko sem jaz studiral pred 40 leti,smo programirali na tablo in na papir.
Konec 70-ih in v zacetku 80, so imele tudi ‘nebraske’ ze racunalnike/terminale; pa ne samo v ucilnicah, tudi v sobah campusev.
Pol se pa pejt.....kako je pa dandanes pa v bistvu ne vem. Predvidevam pa, da je tudi najslabsa ameriska univerza boljsa za par razredov od slovenskih....

Ja glede standarda mogoče. Glede končnega znanja pa niti ne. Vzhodnoevropski faksi producirajo kar spodobne strokovnjake.
Ampak važno je predvsem kaj sistem (družba, firme) lahko naredi s temi stokovnjaki. V ZDA jim ponudijo topshit razvojne možnosti, v SLO pa jih posadimo za mizo in jim damo za programirat plače, ali pa počakamo da padejo v letargijo v kakšnem od državnih kolhozov.

[bc123a]
> [rava]
> Tle pa delavci tega ne morejo naredit. Mi imamo še vedno nizko zaposlenost, služb tudi slučajno ni tolk kot se opleta, delavci takih delodajalcev še vedno ne morejo zapustit.
>
> Tudi na tviterju se širi fama, da bo ta ukrep prisilil delodajalce, da dvignejo dodano vrednost. Pa jih ne bo. Samo ob službe bo spravil cel kup ljudi, ker drugih zaposlovalcev enostavno ni.

Dovolj je pogledati konkurenco.

Slovaska: Po OECD nadpovprecni po skills, minimalc 480 bruto.
Slovenija: Po OECD globoko podpovprecni po skills, minimalc 840 bruto in ga mislijo se zvisati.

Kdo pri zdravi pameti misli, da se bo to dobro koncalo?

Jaz :-) (pustimo zdravo pamet ob strani :-))

In kot je bilo tu ze zapisano, pa mislim da si ravno ti napisala: pretirani stroski dela ne pomenijo takojsnjega konca firme, pomenijo zaziranje v investicije, razvoj, itd.

Ce firme niso crknile zaradi previsokega minimalca ze do sedaj, to ne pomeni da niso nazirale svoje substance, in to se pozna tudi v nizki rasti dodane vrednosti.

Te stvari niso 0 in 1. Vzemimo ekstremni eksperiment: kaj ce bi minimalca dvignili cez trenutno mediano (cca 960), na erjavcevega jurja neto in hkrati rigorozno prepovedali in onemogocili alternativne nacine poslovnega sodelovanja s posamezniki (espeji in podjemci in studenti itd)?

Sledil bi zmeren gospodarski kolaps - ampak se vedno dalec od popolnega kolapsa; folk navzdol do cca 800 neto bi firme ki to zmorejo pobasale in ga placale 1000, ker drugega pac ne bi bilo. V konjunkturi je dovolj lufta za to, tako na racun dobickov kot na racun bolj produktivnih zaposlenih (se vecja uravnilovka). Moras upostevati, da ze zdaj veliko ljudi na minimalcu v resnici svojega minimalca ni vrednih, pa ga vseeno dobijo - ali tako da se nekje lepo pripnejo, ali pa tako da oddelajo veliko vec ur kot jih je na placilni listi, ali tako da imajo espe in so efektivno placani manj kot minimalca.

Taka slovenija bi bila nadvse zanimiva - blizu 40% delovne sile je realno pod vrednostjo 800 neto, in ne bi dobili sluzbe. Sledil bi eksodus teh cca 350.000 ljudi; mlajsi ki nimajo nepremicnin bi se izselili, starejsi bi se premaknili med formalno brezposelne in neaktivne, bilo bi veliko dela na crno - ti bi dobil tako zeljeno cistilko in perico :-)

Izselitev cca 200.000 ljudi bi neizbezno zmanjsala bdp za vsaj 5%, revscino preostalih 150.000 bi pokrila rast dohodkov trenutnih minimalcev iz 700 na 950 - druge negativne eksternalije morda se dodatnih 5% - bdp slovenije bi morda padel za dobrih 10% (ugibam cez palec), bdp/cap pa zelo malo.

Slovenski Labour rate participation je cca 60%, na EU povprecju (od vseh ljudi starih 15 - 65 jih dela 60%): od 1,430 mio jih dela 0,86 mio.

Po takih premikih bi participation rate padel na grotesknih 42% (516 tisoc iz zmanjsanega bazena 1230) - v druzbo Kosova, Argentine, Alzirije, Moldavije. Drzava bi se kar delovala - seveda, manj bi bilo za solstvo, zdravstvo, infrastrukturo in penzije, vsi bi bili revnejsi, razen onih ki so bili dvignjeni iz sedanjega na novega minimalca - ampak drzava bi delovala.

------------

Zato je 700 eur minimalca pickin dim. Tudi 750 bi bil samo short breeze. Ce labour force participation rate pade za 5%, smo v druzbi Poljske, Romunije in Bolgarije. In se vedno boljsi od Hrvaske, Grcije in Turcije (okrog 50 - 53%, pa se kar zivijo).

tradingeconomics.com...ation-rate

Slovenija pac ni dezela kjer bi se neenakost izkazovala v razlicnih formalnih dohodkih - to je v sloveniji druzbeno izredno nezazeljeno. Dohodkovna neenakost v sloveniji je ena najnizjih na celem svetu. Tako je bilo in tako bo, pa naj stane kar hoce.

V sloveniji se neenakost delovno aktivnih kaze skozi druge mehanizme, eto eno zabavno lestvico:

-delo pri malem podjetniku ali kratka pogodba za dolocen cas kjerkoli
-delo preko espeja za malo vecjega podjetnika ali "resno firmo"
-potem delo v "resni firmi", pogodba za nedolocen cas (recimo na financah)
-svoj espe ali mini doo, ki to dejansko je
-sluzba v veliki paradrzavni firmi za nedolocen cas
-sluzba v javnem sektorju za nedolocen cas

Vse te stvari lahko nosijo med minimalcem in mediano - pa bos veliko raje imel formalnega minimalca v javnem sektorju ali paradrzavni firmi za nedolocen cas, kot pa 950 eur neto na espeju ali preko podjemca ali studenta v pizzeriji ali mini avtomehanicni delavnici.

[rename]
Nivo vzhodno3vropskih faksov ponazarja graf, ki sem ga ze objavil.

Ravno danes pa se mi je na twitterju pripeljal se komentar dr.Bostjana M.Zupancica, ki komentira podobno sliko:

mobile.twitter.com/b...5198631937

Jaz sem imel v mislih bolj matematično-tehnične študije (in fakse).
Vzhodna evropa (ki se je furala po ruskem principu) so bili teoretično gotovo dobo podkovani.
Maanjkalo je sicer konkretnih tehnoloških znanj (ker tega takrat v vzhodnem bloku niso imeli).
Ampak mlad in brihten človek zna hitro zvezat računalnik in monitor, sploh če ve kaj je računalnik in kaj je monitor :))

[rename]
> [pobalin]
> > [rename]
> > Par dni nazaj sem zasledil zemljevid Evrope, ki je ponazarjal, koliko univerz ima posamezna država med top 500.
>
> Kot counterpoint: Warren Buffett o univerzah, šolskih zadevah in učenju.
> www.cnbc.com/2017/10...atter.html
>
> Ne ljubi se mi iskati posnetka, ko je domači mladini iz Nebraske rekel, da jim ni treba riniti na top šit univerze, ker so za pridne in bistre tudi domače dovolj dobre. Oziroma nekaj v tem smislu. Kolikor sem na hitro videl, sistem University of Nebraska nima prav eminentnega mesta na raznih top-uni-rankings.

Ko sem jaz studiral pred 40 leti,smo programirali na tablo in na papir.
Konec 70-ih in v zacetku 80, so imele tudi ‘nebraske’ ze racunalnike/terminale; pa ne samo v ucilnicah, tudi v sobah campusev.
Pol se pa pejt.....kako je pa dandanes pa v bistvu ne vem. Predvidevam pa, da je tudi najslabsa ameriska univerza boljsa za par razredov od slovenskih....

Predvsem se topsit dobre ameriske in angleske univerze ne ukvarjajo z izobrazevanjem programerjev, ker je to naceloma delo za srednjesolsko izobrazbo ali samouke. Tehnicne univerze morajo izobrazevati inzenirje, pri katerih se smatra da so se "obrtniske spretnosti" kot je programiranje, risanje, in podobne zadeve studentje zmozni nauciti sproti ko pac rabijo, brez da bi jih faks to "ucil". Se posebej odkar obstajata internet in google. Pa StackExchange in online tutoriali.

ker je to naceloma delo za srednjesolsko izobrazbo ali samouke.

ROTFL....

[bigl]
> [crt]
> > [rava]
> > Gospodarstvo, ki bo SPET tiho, stisnilo rep med noge in se uklonilo poblaznelim politkomisarjem, ki jim bodo žugali z nacionalizacijami in NIKDAR ne protestira niti javno ne podpre ljudi, ki se javno uprejo zblaznelim politikantom in birokratom, si verjetno drugega niti ne zasluži.
>
> "gospodarstvo" v smislu politicnega playerja je predvsem gzs, ki je predvsem zdruzenje velikih. ki so tako veliki, da a) imajo na voljo se kaksne druge vzvode kot trzne in b) se dovolj dobro znajdejo v okolju, kakrsno je.
>
> male mom and pop + 0 do 20 zaposlenih firmice pa pojejo junaske pesmi o mitoloskem prosto-trznem delovno-eticnem kapitalizmu, se trkajo po prsih, da so delodajalci in podjetniki in ne zelijo razumeti, da so po svojem dometu blizje (ali nizje) svojim zaposlenim kot vecjim igralcem.
>
> vedno znova je na tapeti delitev na zelo pokvarjene in zelo omejene, pa da niti ne omenjam onih, ki jim to uspeva hkrati.

@crt, več kot polovica nemškega gospdodarstva tvorijo male in srednje velike firme (okoli 50 zaposlenih). Ne bi pametoval, ampak imaš vso svobodo povedat kaj misliš:-). Če to daš v kontext, pa zveni drugače..... Playerji, pajade...Lep dan.
P.S. Včeraj zvečer pri Slaku Pop TV, o minimalni plači in zgražanje ka je je rekla gospa iz GZS. Njej se res ni treba nobenemu opravičevati. Govor o minimalki je govor o revščini, zato "bogati" reveži." Najboljša sociala je dobro gospodarstvo, tako prvi nemški gospodarski minister in kasneje kancler. Zakaj pa v Avstriji lahko naši dosegajo visoko dodano vrednot,pametuje mu pa jaz odgovorim, tam ni bilo ZK nikoli, ni bilo samoupravljanja, bil je kapitalizem, ki ga ta koordinator tako sovraži....in seveda prava demokracija. 12. novembra 2018 praznuje država Avstrija 100 rojstni dan. Nemčija pa ga je včeraj.

Mi ga bomo pa 29-ga. "U tunelu usred mraka" bo sijala petokraka...

[rename]

Se pred 20leti, so v Sloveniji poucevali fortran in cobol :-P

Kako oslarijo razlagaš, na takratnem FER je bil od leta 1981 pri programiranju 1 Pascal, Cobola ni bilo nikoli.

[rename]
> [1011Arist]
> > [rename]
>
> >
> > Se pred 20leti, so v Sloveniji poucevali fortran in cobol :-P
>
> Kako oslarijo razlagaš, na takratnem FER je bil od leta 1981 pri programiranju 1 Pascal, Cobola ni bilo nikoli.

FER ni edina fakulteta, ki je imela programiranje v predmetniku.
(Ja, poznam pa tudi Zakrajskovi knjigi iz tistega obdobja. Vsaj zdi se mi, da sta bili dve, svetlomodre platnice, mehka vezava).
Je pa bil cobol uporaben, ker je bilo precej aplikacij na IBM mainframe v cobolu (in pl/1).

FER je bila takrat edina fakulteta, ki je iobraževala programerje. Na FMF so se po ustanovitve enotnega programa na FER leta 1980 ukvarjali s posameznimi teoretičnimi vsebinami računalništva: diskretne strukture, grafi .... Govorili smo o izobraževanj programerjev.
Strojniki, ekonomisti .... so se s programiranjem le seznanjali in imeli en polletni sklop za ta predmet - na ekonomiji so jih res učili Fortran, kar pa ne vem zakaj bi bilo posebej narobe in zastarelo v tistem času.