trgovci v večini evropskih držav zavržejo več kot 50 milijonov ton sadja in zelenjave na leto
V Sloveniji zavržemo več kot tretjino sadja in zelenjave, preden prideta do trgovskih polic

In kako so ti podatki upoštevani v bržkone zelo znanstveno utemeljeni državni statistiki?
www.stat.si/StatWeb/...Index/7542
In kako v passive-aggressive agitpropu privatnih profesionalnih eko misijonarjev in tožnikov, ki zdaj objavljajo grinuošing reklamo nemškega gigatrgovca?
ebm.si/o/sl/koristno/hrana
Meni vse to lomastenje s procenti simpli daznt kompjut.

Že v tradicionalni kuhinji so manjši krompir porabili za praženega, nedeljske juhe ni bilo brez krivega korenja z vrta, ki so ga najmlajši pojedli, še preden je bila juha kuhana, zeljno glavo nepravilne oblike so dodali solati, iz krive hrenove korenine so naredili omako, veliko črno redkev pa so uporabili v solatah, je spomnik Tuš.

Tale mladi marketingar z nenavadno znanim priimkom ima očitno ogromno prvoosebnih izkušenj iz starih časov in kuharskih navad. Nedeljske juhe ni bilo brez korenja, če so ga imeli, ravnega ali krivega, droben krompir je enako dober za pečenje kot za praženje ali pire, zeljne glave niso dodali solati ampak so jo kvečjemu narezali v solato, korenino hrena se je pa vedno naribalo, če je bil ravna ali ukrivljena. Kaj v danem kontekstu pomeni zaključna trditev o veliki črni redkvi najbrž vesta samo Tuš in avtorica. Ali pa še ona ne.

vendar je enako kakovostna in okusna, praviloma pa bi že pri pridelovalcih romala med odpadke

Kot zabit meščan stavim, da ne bi. Naj se oglasijo bolj kmetski forumaši od mene, če zmotno trdim, da pridelki "nepravilnih oblik" (!) končajo v domačih loncih in zlasti v krmi.

Poudaril je še, da bi radi skupaj s pridelovalci, ki sodelujejo v projektu Slovensko s podeželja in pridelujejo zelenjavo za Tuš, dosegli, da bi sejali pridelke sukcesivno, torej z zamikom, ter različne sorte v različnih pokrajinah vse od Primorske do Prekmurja, s čimer bi podaljšali sezono slovenskih pridelkov od zgodnje pomladi do zime.

Eureka! Ob vseh kmetijskih fakultetah, inštitutih, raziskovalcih, pospeševalcih, svetovalcih, zvezah, zadrugah itn. bo zdaj deželno kmetsko tržnost in produktivnost rešil en marketinški projekt de facto propadlega deželnega trgovca. Naj živi domačijski biznis svetskega tušbega. Aleluja!