[MarijanMacek]
> [bc123a]
> > [MarijanMacek]
> > > [bc123a]
>
> Glede ostalega pa: tako pac je. Bomo videli, kdo se bo prej odselil, ali zaposleni v Avstrijo, ali biznis na madzarsko.
>
> Samo omenjam, da tu obstajajo neka pravila, ki niso odvisna od politike, in smo jih imeli priloznost izkusiti ze takrat, ko je Pahor z dvigom minimalca direkt v krizo uspel uniciti 50.000 delovnih mest.
>
> Medtem imas 30 kilometrov naprej od unicene Mure, madzarsko, kjer je minimalec skoraj pol nizji od slovenskega.
>

Vidim, da imaš izvirne ideje. Primerjaš nas z državo, ki ima BDP na glavo po najnovejših podatkih v višini približno 60% slovenskega (26.59k$. 16.02k$). Razmerje skoraj enako kot je naše do avstrijskega ali nemškega (51.71k$, 48.67k$). In vendar se ni vsa avstrijska, nemška... proizvodnaj preselila v Slovenijo, da ne rečem še bolj na vzhod. So se pa določene panoge, ki ne prenesejo visoke cene. pa vendar nimajo neke silne brezposelnosti. Selitev proizvodnje z nizko dodano vrednostjo je realnost, na resnih "podjetnikih" pa je, da dvigujejo produktivnost, pa ne na način Alije Sirotanoviča.
To, na kar pa ti namiguje, pa ni nič drugega, da se nesposobnost "podjetnikov" organizirat produktivno proizvodnjo zamaskira s 45% redukcijo plač. Res daljnovidna politika, vredna da se s takimi idejmo pojaviš na naslednjih vol-itvah.

Marjan, ti si v glavnem na forumu glas razuma, tokrat pa si precej "antipodjetniški".
Poglejmo na primer z racionalne strani, ker se sedaj borite samo delavci in grdi kapitalisti (podjetniki)

Po tej razpravi tukaj se zdi, kot da je to nekaj, kar si podjetnik kar izbere in je zgolj len in nesposoben, če nima visoke produktivnosti. Druga teza je, da samo močno izobražuješ delavce in imaš visoko produktivnost.. To siscer sta dva elementa produktivnosti, ki pa imata dejansko minorni vpliv na izračun produktivnosti. Že pred dobrimi tremi leti smo imeli podobno debato, od katere očitno niso nekateri nič odnesli. To niti slučajno ni srž dodane vrednosti. Srž je v porabi kapitala in moči blagovne znamke.
O tem smo razpravljali pred nekaj dnevi in takrat sem dal naslednji primer:

..., ampak da bodo bralci dobili še en aspekt tega pojma, ki ga politiki in FDVjevci tako zlorabljajo.
Pod dodano vrednostjo ali produktivnostjo se vedno meri "hitrost"=ustvarjeno/število delavcev

To je tako kot pri porabi v avtomobilu, ko stojite na mestu je poraba neskončna, če skoraj nimate delavcev je dodana vrednost na zaposlenega ozroma produktivnost izjemno visoka!

Seveda v teh primerih produkt naredi ne samo delavec ampak tudi oprema. En robot in en delavec naredita npr. za 1000 enot izdelkov
5 delavcev pa za 800.
Produktivnost je v prvem primeru 1000 v drugem 160.
Ampak zato, da kupite robota pa rabite kapital, ki ga imajo močna gospodarstva. Popolna zabloda je, da bo nekdo izdelke z najvišjo dodano vrednostjo delal v tuji državi.
Drugi vzovd dodane vrednosti, pa je vrednost blagovne znamke. To pa so leta in leta oglaševanja po celem svetu, da se tvoj izdelek prodaja v višjih cenovnih razredih.
Bossova obleka je bila sešita v nekadnji Muri pa vednar je bila enrat dražja. Zato je zgledala Bossova dodana vrednost na zaposlenega enkrat večja.
Bistvo tega mojega dolgovezenja je, da kazalec ne kaže zgolj slabe izobraženosti ali slabe organizacije dela, ampak da je v kazalcu produktivnosti tudi kapital v obliki investicij v opremo in blagovne znamke. Po drugih dveh elementih pa se ne bomo mogli meriti z najrazvitešimi, ker je to tek Ahila in polža.
forum.finance.si/?m=...414&single

Srž je v porabi kapitala in moči blagovne znamke.
..., ampak da bodo bralci dobili še en aspekt tega pojma, ki ga politiki in FDVjevci tako zlorabljajo.
Pod dodano vrednostjo ali produktivnostjo se vedno meri "hitrost"=ustvarjeno/število delavcev

To je tako kot pri porabi v avtomobilu, ko stojite na mestu je poraba neskončna, če skoraj nimate delavcev je dodana vrednost na zaposlenega ozroma produktivnost izjemno visoka!

Seveda v teh primerih produkt naredi ne samo delavec ampak tudi oprema. En robot in en delavec naredita npr. za 1000 enot izdelkov
5 delavcev pa za 800.
Produktivnost je v prvem primeru 1000 v drugem 160.
Ampak zato, da kupite robota pa rabite kapital, ki ga imajo močna gospodarstva. Popolna zabloda je, da bo nekdo izdelke z najvišjo dodano vrednostjo delal v tuji državi.
Drugi vzovd dodane vrednosti, pa je vrednost blagovne znamke. To pa so leta in leta oglaševanja po celem svetu, da se tvoj izdelek prodaja v višjih cenovnih razredih.
Bossova obleka je bila sešita v nekadnji Muri pa vednar je bila enrat dražja. Zato je zgledala Bossova dodana vrednost na zaposlenega enkrat večja.
Bistvo tega mojega dolgovezenja je, da kazalec ne kaže zgolj slabe izobraženosti ali slabe organizacije dela, ampak da je v kazalcu produktivnosti tudi kapital v obliki investicij v opremo in blagovne znamke. Po drugih dveh elementih pa se ne bomo mogli meriti z najrazvitešimi, ker je to tek Ahila in polža.

[1011Arist]
> [MarijanMacek]
> > [bc123a]
> > > [MarijanMacek]
> > > > [bc123a]
> >
> > Glede ostalega pa: tako pac je. Bomo videli, kdo se bo prej odselil, ali zaposleni v Avstrijo, ali biznis na madzarsko.
> >
> > Samo omenjam, da tu obstajajo neka pravila, ki niso odvisna od politike, in smo jih imeli priloznost izkusiti ze takrat, ko je Pahor z dvigom minimalca direkt v krizo uspel uniciti 50.000 delovnih mest.
> >
> > Medtem imas 30 kilometrov naprej od unicene Mure, madzarsko, kjer je minimalec skoraj pol nizji od slovenskega.
> >
>
> Vidim, da imaš izvirne ideje. Primerjaš nas z državo, ki ima BDP na glavo po najnovejših podatkih v višini približno 60% slovenskega (26.59k$. 16.02k$). Razmerje skoraj enako kot je naše do avstrijskega ali nemškega (51.71k$, 48.67k$). In vendar se ni vsa avstrijska, nemška... proizvodnaj preselila v Slovenijo, da ne rečem še bolj na vzhod. So se pa določene panoge, ki ne prenesejo visoke cene. pa vendar nimajo neke silne brezposelnosti. Selitev proizvodnje z nizko dodano vrednostjo je realnost, na resnih "podjetnikih" pa je, da dvigujejo produktivnost, pa ne na način Alije Sirotanoviča.
> To, na kar pa ti namiguje, pa ni nič drugega, da se nesposobnost "podjetnikov" organizirat produktivno proizvodnjo zamaskira s 45% redukcijo plač. Res daljnovidna politika, vredna da se s takimi idejmo pojaviš na naslednjih vol-itvah.

Marjan, ti si v glavnem na forumu glas razuma, tokrat pa si precej "antipodjetniški".

Hvala na komplimentu in dobronamerni kritiki.

Poglejmo na primer z racionalne strani, ker se sedaj borite samo delavci in grdi kapitalisti (podjetniki)

Po tej razpravi tukaj se zdi, kot da je to nekaj, kar si podjetnik kar izbere in je zgolj len in nesposoben, če nima visoke produktivnosti. Druga teza je, da samo močno izobražuješ delavce in imaš visoko produktivnost.. To siscer sta dva elementa produktivnosti, ki pa imata dejansko minorni vpliv na izračun produktivnosti. Že pred dobrimi tremi leti smo imeli podobno debato, od katere očitno niso nekateri nič odnesli. To niti slučajno ni srž dodane vrednosti. Srž je v porabi kapitala in moči blagovne znamke.
O tem smo razpravljali pred nekaj dnevi in takrat sem dal naslednji primer:

..., ampak da bodo bralci dobili še en aspekt tega pojma, ki ga politiki in FDVjevci tako zlorabljajo.
Pod dodano vrednostjo ali produktivnostjo se vedno meri "hitrost"=ustvarjeno/število delavcev

To je tako kot pri porabi v avtomobilu, ko stojite na mestu je poraba neskončna, če skoraj nimate delavcev je dodana vrednost na zaposlenega ozroma produktivnost izjemno visoka!

Seveda v teh primerih produkt naredi ne samo delavec ampak tudi oprema. En robot in en delavec naredita npr. za 1000 enot izdelkov
5 delavcev pa za 800.
Produktivnost je v prvem primeru 1000 v drugem 160.
Ampak zato, da kupite robota pa rabite kapital, ki ga imajo močna gospodarstva. Popolna zabloda je, da bo nekdo izdelke z najvišjo dodano vrednostjo delal v tuji državi.
Drugi vzovd dodane vrednosti, pa je vrednost blagovne znamke. To pa so leta in leta oglaševanja po celem svetu, da se tvoj izdelek prodaja v višjih cenovnih razredih.
Bossova obleka je bila sešita v nekadnji Muri pa vednar je bila enrat dražja. Zato je zgledala Bossova dodana vrednost na zaposlenega enkrat večja.
Bistvo tega mojega dolgovezenja je, da kazalec ne kaže zgolj slabe izobraženosti ali slabe organizacije dela, ampak da je v kazalcu produktivnosti tudi kapital v obliki investicij v opremo in blagovne znamke. Po drugih dveh elementih pa se ne bomo mogli meriti z najrazvitešimi, ker je to tek Ahila in polža.
forum.finance.si/?m=...414&single

Srž je v porabi kapitala in moči blagovne znamke.
..., ampak da bodo bralci dobili še en aspekt tega pojma, ki ga politiki in FDVjevci tako zlorabljajo.
Pod dodano vrednostjo ali produktivnostjo se vedno meri "hitrost"=ustvarjeno/število delavcev

To je tako kot pri porabi v avtomobilu, ko stojite na mestu je poraba neskončna, če skoraj nimate delavcev je dodana vrednost na zaposlenega ozroma produktivnost izjemno visoka!

Seveda v teh primerih produkt naredi ne samo delavec ampak tudi oprema. En robot in en delavec naredita npr. za 1000 enot izdelkov
5 delavcev pa za 800.
Produktivnost je v prvem primeru 1000 v drugem 160.
Ampak zato, da kupite robota pa rabite kapital, ki ga imajo močna gospodarstva. Popolna zabloda je, da bo nekdo izdelke z najvišjo dodano vrednostjo delal v tuji državi.
Drugi vzovd dodane vrednosti, pa je vrednost blagovne znamke. To pa so leta in leta oglaševanja po celem svetu, da se tvoj izdelek prodaja v višjih cenovnih razredih.
Bossova obleka je bila sešita v nekadnji Muri pa vednar je bila enrat dražja. Zato je zgledala Bossova dodana vrednost na zaposlenega enkrat večja.
Bistvo tega mojega dolgovezenja je, da kazalec ne kaže zgolj slabe izobraženosti ali slabe organizacije dela, ampak da je v kazalcu produktivnosti tudi kapital v obliki investicij v opremo in blagovne znamke. Po drugih dveh elementih pa se ne bomo mogli meriti z najrazvitešimi, ker je to tek Ahila in polža.

Sicer malce podvojeno, v glavnem se pa strinjam, zlasti glede dodane vrednosti v odvisnosti od blagovne znamke. Ampak še vedno sem mnenja, da je za organizacijo dela odgovorno vodstvo firme, kot rečenov primeru mikro in malih podjetij običajno kar lastniki sami in ne njihova neumna delovna sila. Končno so jo sami najeli!

[1011Arist]
> [MarijanMacek]
Marjan, ti si v glavnem na forumu glas razuma,

Pa kaj si nor ... skoraj sem se zadušil od smeha.

[1011Arist]
> [MarijanMacek]
> > [bc123a]
> > > [MarijanMacek]
> > > > [bc123a]

Po tej razpravi tukaj se zdi, kot da je to nekaj, kar si podjetnik kar izbere in je zgolj len in nesposoben, če nima visoke produktivnosti. Druga teza je, da samo močno izobražuješ delavce in imaš visoko produktivnost.. To siscer sta dva elementa produktivnosti, ki pa imata dejansko minorni vpliv na izračun produktivnosti. Že pred dobrimi tremi leti smo imeli podobno debato, od katere očitno niso nekateri nič odnesli. To niti slučajno ni srž dodane vrednosti. Srž je v porabi kapitala in moči blagovne znamke.

Drugi vzovd dodane vrednosti, pa je vrednost blagovne znamke. To pa so leta in leta oglaševanja po celem svetu, da se tvoj izdelek prodaja v višjih cenovnih razredih.

Blagovna znamka je tudi država, ki doda svoj dela dodane vrednosti in so kupci za izdelke iz uglednih držav pripravljeni plačati več. Vzemimo za primer slovenskega podjetnika, ki proizvaja nekakšne šraufe v svojem podjetju v Avstriji in v Sloveniji. Izdelek je popolnoma enak, stroji so enaki, delavci enako usposobljeni in se v Avstrijo vozijo iz Slovenije, organizacija dela je enaka...torej, vse je enako.

Zakaj delavec v avstrijskem podjetju ima za 50% višjo plačo je pravo vprašanje? Zanimiva bi bila primerjava bilanc npr. za najmanj 5 let. Ker tega v praksi nisem delal, kaj bi lahko ugotovili? Prvič, avstrijski izdelki dosegajo višjo ceno in je avstrijski prihodek višji, drugič, stroški dela so približno enaki, ker se v Sloveniji dela 7,5 ur na dan - plačanih je 8 ur, pri nas je več bolniških dni, ki vnašajo nered v organizacijo dela, plačana je malica...tretjič, računovodstvo je v Avstriji bolj enostavno, četrtič, davčno okolje je v Avstriji bolj prijazno do podjetnikov, petič, v Avstriji lažje odpustiš delavca, ki ne dodaja dovolj dodane vrednosti ali ga preprosto ne želiš več gledati v podjetju...

Bi kakšen večji poznavalec dodal kaj več in ne pozabimo vprašanje je, zakaj je v avstrijskem podjetju dodana vrednost višja kot v slovenskem podjetju?