Tukaj ponavljate in ponavljate iste oslarije, ker gledate na javni sektor, kot na nekaj funkcionarjev - politikov in ožje administracije.
Skoraj 3/4 javnega sektroja opravlja storitve za državljane in narediva en miselni eksperiment:

Nastopi kriza, BDP pade za 10% kupna moč še malo več in zaradi psihologije ljudje ne zapravijo več toliko, tako ti pade prihodek v gostilni za 20%.

Umni gostinec mora odpustiti 1/5 delavcev!

Ljudje so v konjukturi delali otroke in v letu 2010 jih je v OŠ 5% več kot pred tem.
Po tvoje je treba odpustiti 1/5 učiteljev. OBstoječi učitelji bi bili bolj obremenjeni za 31,25%. Druga varianta je, da takoj začneš zniževati standar učenja in število učencev povečaš za 30%!
ODpuščeni ljudje imajo tudi precej več zdravstvenih težav, starejši pa prav tako. V času krize je bilo 70.000 več brezposelnih in povečanje upokojencev za cca 100.000
To je pomenilo cca 15% povčanje potreb po zdravstvenih storitvah.
Po tvoje je treba odpustiti 1/5 zdravstvenega osebja. Tisti, ki bi ostali morajo zato opraviti 42% več dela. Ali pa povečuješ čakalne vrste in zmanjšuješ zdravlje državljanov.

Skratka ta bedasta preslikava, da se da v krizi sorazmerno zmanjševati javni sektor in njegove izdatke je ena največjih neumnosti, ki pa ima vedno plodna tla za razširjanje.

Ne gre za odpuščanje kar tako. Dva faktorja sta pomembna:
1: organizacija dela v javih službah je slaba in odpuščanje mora biti dolgoročno zasnovano. Zaradi slabe organizacije je preveč predpisov, ki jih generira administracija sama (ker nima določenih rokov in kontrole pri kakovosti reševanja problemov). To velja posebej za zdravstvo, sodstvo, inšpekcije , državno upravo, šolstvo in še kje. Z manjšanjem administracje in z zmanjševanjem št. predpisov in z njihovo racionalizacijo se da prihraniti ogromno. Zmanjšanje št. predpisov mora iti preko: a) obvezne določitve roka rešitve za vsak postopek, b) ugotovitve kateri predpisi in postopki ovirajo izpolnjevanje postavljenih rokov oz. kateri predpisi onemogočajo krajšanje rokov, c) spremembe in/ali ukinitve postopkov, ki ovirajo izpolnjevanje postopkov v določenem času in d) Kontrola reševanja vloženih postopkov pri vsakem administratorju.

2. ljudje, ki so odpuščeni v popvprečju ne držijo križem rok in si skušajo dobiti novo zaposlitev ali, če ne gre drugače poskusijo z lastnim s.p. Prav pri pomoči mladim (in strarejšim), ki želijo odpirati firme in/ali postati podjentiki bi morala država bistveno spremeniti politiko in seveda tudi zmanjšati administrativne ovire. (n.pr. deregulacija čim večih poklicov).