[NemirniTujec]
Baje da tako ustreza vsem; ustanovi, dohtaarjem in bolnikom?!

Seveda, samo neki forumaški bolniki se vedno pritožujemo. Moramo se radostiti, da sploh lahko razgrajamo v tem podzemlju delavskega doma. Mnogim to ni dano...

Jaz pa sem prisel na idejo, da bi anestezijo v dobro stroskovne ucinkovitosti povsem ukinili; paciente bi privezali na mizo, z zganjem prepojeno cunjo med zobe, in zarezi, misko! Ce se kdo od bolecin onesvesti, pa je ravno tako miren kot anesteziran.

Se ti pozna, da si daleč in se pripravljaš že na svoj drugi veliki exit. Jaz še životarim v deželi malih absurdov in velikih grotesk. Zato imam drugačno predstavo. Žganje bi izvažali Amerom (z žegnom Billa Murraya) in Rusom (oni za šnops ne rabijo nobenega žegna), dohtarje in medicinske sestre bi po fuzbalsko-klubski metodi prodali severo-zahodnim zaveznikom, potem pa pripeljali še več ruskih zdravilcev, kakršni v Moji Deželi že zdaj bogato promo-glašujejo svoje čudežne moči.

Tako bi čez noč zj€b@li koruptivne mreže, ker zdravilci ne rabijo žilnih opornic, keramično-titanovskih kolkov, operacijskih miz, lasersko-magnetno-radiotopnih sevalnikov in raznih nadzdravil. S semtertja kakšno bajalico ali kristalom res ne more biti veliko kšefta. Ultimativnega bonusa - skrajšanja življenjske dobe na ruski nivo in posledične razbremenitve pokojninske blagajne - raje ne elaboriram...

Prispevke in davke bi seveda ohranili, saj imajo vedno novi gospodarji Moje Dežele vedno dovolj idej, kje vse še rabimo stadione in velodrome, vseodmevajoče vsenamenske dvorane, prazne aerodrome in vaške kozmokulturodrome, druge tire, tretje osi, pete kolone in osemkolesnike, tunele in bordele...

Pred leti je nek razvpit deželni akademik prvi in najboljši poslovni časnik v Moji Deželi primerjal s Völkische Beobachterjem. Takrat se mi je zdela trditev malo pretirana, sinoči pa sem se spomnil nanjo, ko sem v rejverskem meniju zagledal naslov "Gabrielle D'Annunzio – za mnoge največji poet po Danteju".
manager.finance.si/8...po-Danteju

Članek je bil, če se prav spomnim, sinoči dostopen za ceno zastonjkarskega žetona, kar za tovrstna pisanja ni ravno pravilo. Ker sem prepričan, da lahko boljše pisanje o egomaničnemu ultra nacionalistu brez težav najdem kje drugje, sem se samo začudil nad uredniško izbiro in naslovom.

Danes sem se razveselil, da nisem edini tak, in da sta dva svoje začudenje jasno izrazila tudi na forumu.

[jani1974]
Slavospevu fašistu pa bi se vendarle lahko izognili?

[najobj]
... ja, fašistični pesnik je Financarjem očitno bolj pomemben kot zadnji www.rtvslo.si/kultur...bec/464027 iz slovenske pesniške četverice Kajetana Koviča, Janeza Menarta, Toneta Pavčka in Cirila Zlobca, katerega smrti Financarji niso omenili niti z besedo, istočasno umrlem ameriškem politiku McCainu, ki s Slovenijo nima nič, pa so posvetili članek, tako da se ob siceršnjih člankih tipa "prodajmo slovensko" res sprašujem, če je uredniška politika Financ sploh slovenska ...

O uredniški politiki in razsodnosti v Delavskem domu danes najbolj jasno govorita dve dejstvi. Najprej odgovor namestnice odgovorne urednice Manežerja Bojane Humar forumskemu kolegu z vzdevkom Jani1974:

Pozdravljeni, hvala za pripombo. Naj pojasnim, v rubriki Ikone pišemo o stvareh in ljudeh, ki so v zgodovini tako ali drugače izstopali. Prispevka o D'Annunziu pa ne vidim kot slavospev, prej faktografski zapis o njem in njegovem delu, tudi o njegovih temnih plateh.

Drugo dejstvo je, da se zdaj pod nespremenjenim naslovom zaklenjenega članka kaže rdeč pas, na tej rdečini pa z belimi črkami (brez kakršnihkoli dodatnih pojasnil) piše:

Ta članek ni dostopen.

Prav zanima me, če je članek o d'Annunziu postal nedostopen tudi v tiskanem Manežerju, ki je moral biti danes zjutraj, ko so se v podzemlju Delavskega doma kresnila tri mnenja, že na prodajnih mestih...

Za ta vikend Bojani Humar & Co. podarjam linka na članek in na podcast na temo "Can we still love the work of artists whose behaviour we loathe?"
www.prospectmagazine...-weinstein
soundcloud.com/prosp...al-mix-mp3
naj še opozorim, da je brexitanski Prospect menda nagnjen levo od (namišljene) sredine. Alla salute!