Končno!
In, če si dovolim za namen razprave iti en korak naprej, za nizke plače niso krivi davki in dajatve temveč ustvarjena (pre)nizka dodana vrednost.

[r-fin]
Končno!
In, če si dovolim za namen razprave iti en korak naprej, za nizke plače niso krivi davki in dajatve temveč ustvarjena (pre)nizka dodana vrednost.

Pojdimo z dodano vrednostjo še en korak naprej. Zakaj je npr. v Avstriji in Nemčiji višja dodana vrednost? Avstrijci, Nemci...imajo na splošno bolj organizirano državo, ki dela na »visokih vrtljajih« in vsakemu izdelku ali storitvi doda še svoj del dodane vrednost in veliki del te vrednosti ostane za razdelitev tudi delavcem in jim zato gre boljše kot nam. V Sloveniji država oziroma javna uprava in na splošno javni sektor dela na »nizkih vrtljajih« in namesto, da bi dodali svoj delež dodane vrednosti jo odvzamejo in ker ni »državne« dodane vrednosti se naše gospodarstvo čuti obremenjeno ter mu že izplačilo minimalnih plač dela težave

Po analizi ECB imamo eno od najslabših javnih uprav v EU. Z drugimi besedami v slovenskem javnem sektorju je preveč zaposlenih, ki motijo drug drugega pri delu, javne finance so katastrofalne, študenti predolgo študirajo, vsaka občina sprejema urbanistični plan, dve varuški ahtata enega otroka, birokracija ima predolge roke, Štrukelj bi 9 učencev v razredu, sodišča počasi delajo, v parlamentu se sprejema nejasna zakonodaja, vlada nima realnega proračuna, bolni delavci čakajo v 150 kilometrskih vrstah in tolčejo bolniške, javni sektor pričakuje milijardno zvišanje plač... in še in še...Še enkrat, problem je v državi in ker reform ni je danes slovenska država kot stari dizelaš, ki veliko goriva porabi in se počasi premika in je škoda vsakega davčnega centa, ki ga porabi slovenska država. Tukaj se skriva odgovor zakaj vsi mislimo, da so delavci previsoko obdavčeni.

Problem slovenske obdavčitve dela in slovenskega delavca ni obdavčitev povprečne plače. Problema sta druga:
1. obdavčitev nadpovprečnih plač
Se vam gospod prof. zdi normalno da so zaposleni v najvišjem dohodninskem razredu obdavčeni z cca 72% mejno davčno stopnjo (z upoštevanjem vseh davkov in prispevkov)? In da je slovenska progresija med najvišjimi v EU v smislu, da v EU merilu že relatvno nizke plače visoko izobraženih in usposobljenih delavcev hitro padejo v najvišja dohodninska razreda, kjer je obdavčitev popolnoma nekonkurenčna s sosednjimi razvitimi državami. Zato je Slovenija raj za dodelavne posle, magne, revoze in podobno, naši na davkoplačevalske stroške visoko izobraženi mladi pa odhajajo v tujino delat in ustanavljat startupe. Zato ker noben v globalno okolje vpet delodajalec ne bo ustanavljal podjetja z visoko dodano vrednostjo in visokimi plačami v Sloveniji. Ker se mu ne splača, tako kot izobraženemu delavcu ne delati, da mu država pobere 60%+.
2. nizka povprečna plača
Dirketno sledi iz 1. Ker se v Sloveniji ne splača delati delavcem, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost, delodajalcem pa ne ustanavljati taka podjetja, smo kjer smo. Pridni, delavni lohnarbajterji za male pare. Tuji in domači podjetniki pa firme z visoko dodano vrednostjo raje ustanavljajo čez mejo.

In imamo začaran krog. Da prof Ekonomske fakultete raje tolmači statistične tabele in vleče udarne zaključke brez kančka vsebinskega razmisleka je zaskrbljujoče. Tako kot vrtenje v krogu Slovenije v zadnjih desetletjih in izgubljene generacije mladih izseljencev. Je mit, da profesorji ekonomije obvladajo - ekonomijo?

[r-fin]
Končno!
In, če si dovolim za namen razprave iti en korak naprej, za nizke plače niso krivi davki in dajatve temveč ustvarjena (pre)nizka dodana vrednost.

Povprečje že, povprečje. Samo pri nas kaj hitro padeš v visok davčni razred, potem pa hitro pridemo na vrh.

Hmmm, in grem, zaradi razprave same, ki se je razvila, še en korak dalje. Za ustvarjeno (pre)nizko dodano vrednost so v prvi vrsti odgovorni:
- management (ker je pač takšen kot ga imamo - žal se v 30ih letih ni razvijal enako hotro s poslovnim okoljem; moral bi ga pa prehitevat),
- lastniki & investitorji (ker smo kar preveč skromni in nezahtevni; v prvi vrsti do managementa),
- vlada/e (samo v toliko, ker podpira/jo projekte s prenizko dodano vrednostjo),
- image Slovenije (ki smo si ga sami ustvarili - ne javni sektor, mi vsi),
- no potem je pa še dodatni razlog, vendar to bi morala biti naša prednost, ker se medseboj vsi poznamo, in smo preveč "fajn" ljudje. :)

Javni sektor je "kriv" samo toliko, ker pač gre po črednem nagonu po liniji minimalnega upora (ampak to je človeško-razumsko).