Če so ti podatki točni in objektivni iz strani podjetij smo prišli na točko, kjer se bo potrebno odločiti kako naprej. Al spremeniti politiko pakiranja in nagraditi rinfuzno prodajo izdelkov in temu primerno tudi ceno. Prav tako se bo potrebno odločiti ali bomo sami sebi naredili sežigalnico odpadkov in upoštevali vse novitete na področju lovljenja plinov pri sežigu.

Žal nam drugi ne bodo sežigali smeti in tudi če jim plačamo. vsak naj svojo svinjarijo doma počisti. Prav to se je sedaj zgodilo.

Zato bi bilo potrebno omejiti podjetja, katera se ukvarjajo z smetmi in denar iz tega naslova preusmeriti v izgrqdnjo sežigalnice, katera bo spoštovala vse okoljevarstvene normative. Ne bojim se, da nismo sposobni tega narediti ampak problem je samo v tem, ker se vsi bojijo, da bo spet nova vreča za krajo.

Reciklaža, reciklaža, ne sežig. Zažgat zna vsak cigo.
Opalit varščino ob nakupu vsakega kosa plastične embalaže, ki se jo vrne ob vračilu, pa se bo začelo urejat.

Po hitrem postopku sprejeti nov zakon, ki bo omogocal podrazitev, outsorcanje. Samo to znamo. Namesto, da bi iz posla nagnali nesposobneze in ga predali sposobnim, podjetnim in odgovornim. Pa se krokodilje solze je treba tociti, ko se govori o solidarni in socialni drzavi. In o druzbeno odgovornih podjetjih.