Problematiko popisov je dosedaj ignorirala vsa stroka, v prvi vrsti projektantska. Namesto da bi jih razumeli kot bistven element, ki povezuje oziroma pretvaja grafično predstavitev v izvedbeno, torej pretvorbo slike v materialno vsebino, je v bil tako za projektanta kot investorja popis vedno neko nujno zlo. Praviloma pa bi ga morali vsi jemati kot del projektne dokumentacije, ki je nujno potreben za samo realizacijo projekta. Dober popis je ključen tako za projektanta, kot izvajlca in s tem tudi za investitorja. Vse nejasnosti se da izkoristiti na obeh straneh, v vsakem primeru pa je nezadovoljen investitor. Res je, da danes po gradbeni krizi na eni strani ni več strokovnih "popisovalcev" , na drugi strani pa tudi sami projektanti izdelujejo popise, katerih kvaliteta je lahko vprašljiva. Gradbena kriza je tudi povzročila, da so se v bitki za posel gradbeniki prilagodili še tao slabim popisom, da so le dobili delo. Naslednji korak gradbenika je bil v iskanju napak projektne dokumentacije, da bi lahko po pridobljenem poslu dobil nazaj tisto, kar je moral požreti pred podpisom pogodbe. In tu se spet začenja inkončuje tisti začaran krog. Zagotovo je potrebno področje urediti, zlasti pa ga standizirati in ga tudi finančno ovrednotiti kot del projektne dokumentacije tako. Sporom med izvajalci, projektanti in investitorji, ki nastajajo ob razičnih interpretacijah takih in drugačnih popisov, se lahko končna samo na način standardizacije. Predvsem pa se ne sme preveč pričakovati od BIM modeliranja, ker bo to bolj groba osnova ter pomoč pri izdelavi popisov. Potreben bo čas , da se sistem prilagodi in dopolnijo standardi ter da tako projektant kot investitor data dovolj veliko težo temu problemu in tudi razumevanje, da je so dobri popisi nujni za oba. Projektanta opozarjajo na probleme in nejasnosti, investitorju pa omogočajo realno sliko na investicijo in zmanjševanje problemov z izvajalci.